V razcvetu

Monstere, taščini jeziki, fikusi in spatifili pa praproti, kaktusi in bonsaji – najverjetneje imate doma vsaj eno izmed naštetih rastlin. Sobne rastline so pred nekaj leti doživele pravi »boom«, saj so po njih začele množično posegati in jih gojiti tudi mlajše generacije. Zdaj je videti, da se njihova priljubljenost le še povečuje. Danes jih lahko kupimo že kar v živilskih trgovinah, namesto šopka pa ljubljenim osebam pogosto raje podarimo lončnico. Slovenske skupine na družbenem omrežju Facebook, ustanovljene z namenom izmenjave sobnih rastlin in potaknjencev, imajo več deset tisoč članov. Pa znamo z njimi sobivati, zanje skrbeti? Se zavedamo, da so rastline živa bitja, ki potrebujejo skrb in nego?

Največje spremembe, kar zadeva zanimanje za rastline, sta Tjaša Jarc in Tilyen Mucik, dolgoletni prijateljici, ki sta ustanovili platformo Džungla, opazili med pandemijo koronavirusne bolezni. Džungla je naša prva spletna trgovina z rastlinami, ki je ponudila tudi dostavo na dom, pri čemer je velik poudarek na zdravju in pregledovanju rastlin ter izobraževanju in svetovanju o negi. Spletno trgovino sta lastnici ustanovili prav v negotovih pandemičnih časih, ko se je, kot sta ugotavljali, bistveno spremenil način življenja – ljudje so veliko več časa preživeli doma, zato je domači prostor postal pomembnejši kot prej. Rastline so pri tem igrale ključno vlogo, saj prispevajo k boljšemu počutju in domačnosti.

Obenem rastlinska džungla v domačem prostoru pomeni stik z naravo, zlasti za ljudi, ki v urbanih središčih pogrešajo zelene površine. Eden izmed očitnih vidikov je tudi, da si pri hitrem tempu in vse bolj stresnem življenju mladi odrasli, ki se kasneje odločajo za otroke ali pa se sploh ne, pogosto pa si ne morejo privoščiti niti sobivanja z domačo živaljo, vseeno želijo skrbeti za neko živo bitje. »Že sama skrb za rastline zahteva našo prisotnost in pozornost: opazovanje, kako rastlina uspeva, pravočasno zalivanje in ugotavljanje, koliko vode sploh potrebuje,« pravita ustanoviteljici Džungle. »Poleg tega je tu še presajanje, delo z zemljo – stik z naravnimi materiali, ki omogoča, da si ’umažemo roke’, kar je lahko eno izmed najbolj terapevtskih doživetij.«

Katere rastline pa so pri nas med najbolj priljubljenimi? Po njunih opažanjih še vedno prevladujejo zelene sobne rastline. Gre predvsem za rastline z bujnim zelenjem, pri katerih ni poudarek na cvetovih, temveč na listih in njihovi obliki. Monstera z velikimi fenestriranimi listi je na primer še zmeraj ena izmed nespornih kraljic med sobnimi rastlinami. »V zadnjih dveh letih pa opažamo, da se počasi vrača zanimanje tudi za cvetoče rastline – v ospredje prihajajo nekatere vrste, kot so orhideje, predvsem tiste redkejše in bolj posebne sorte.« Pri tem opažata vse močnejši trend obdarovanja z lončnicami ob praznikih in drugih posebnih priložnostih ter življenjskih mejnikih, saj se ljudje vedno pogosteje namesto za podaritev rezanega cvetja odločajo za sobne rastline – darilo, ki bo trajalo dlje, hkrati pa ima tudi večjo trajnostno vrednost.

Zelo priljubljene so denimo tematske kategorije, kjer je mogoče poiskati rastline glede na življenjski slog – na primer rastline za enostavno vzgojo, za prostore z malo svetlobe ali pa take, ki ne potrebujejo veliko zalivanja, kar je idealno za tiste, ki jih pogosto ni doma. Pri tem poudarjata, da neuničljivih rastlin v pravem pomenu besede ni in da je treba negovati prav vsako, obstajajo pa takšne, ki so izjemno trpežne in odpuščajo marsikatero napako. Med njimi so recimo zelo priljubljene zamije in taščini jeziki.

Najbolj priljubljene so rastline z bujnim zelenjem, pri katerih ni poudarek na cvetovih, temveč na listih in njihovi obliki.

Za tiste, ki imajo resnično težave z nego rastlin oziroma večnim vprašanjem, kdaj in koliko zalivati, priporočata preprosto, a zelo učinkovito napravo – higrometer, merilec vlage v zemlji. Gre za majhno napravo, ki se zapiči v zemljo (pri čemer ne sme biti neprestano v njej, saj se lahko poškoduje) in natančno pokaže, kakšna je vlažnost prsti. »To ljudem zelo olajša presojo, kdaj je čas za zalivanje, in zaradi nje je zagotovo preživelo že ogromno rastlin, ki bi sicer zaradi čezmernega ali pomanjkljivega zalivanja hitro propadle. Lahko rečemo, da je to eden izmed najkoristnejših pripomočkov za vse, ki si želijo uspešno skrbeti za rastline, tudi če se šele začenjajo ukvarjati z njimi.«

Tilyen Mucik, polovica tandema, ki stoji za Džunglo, je obenem tudi prodorna fotografinja in vizualna umetnica, ki že vrsto let združuje fotografijo in botaniko in raziskuje načine upodabljanja rastlinja v mediju fotografije. Lani jeseni se je v ljubljanski Galeriji Kresija ter Galeriji Velenje predstavila z razstavo Rastlinsko, na kateri je na ogled postavila dela, nastala z redko analogno fotografsko tehniko klorofilnega procesa, kjer je podoba odtisnjena na rastlinskem nosilcu. Nastale podobe pa je med drugim združila še v istoimenski fotografski knjigi, ki je pred dnevi postala zmagovalna fotoknjiga letošnjega festivala Belfast Photo Festival.

Da se botanika in umetnost, hkrati pa še ekološka in socialna zavest lahko uspešno povezujejo, dokazujeta tudi Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, akademski slikarki, ki sta se pred desetletjem lotili projekta Zavetišče za zavržene rastline. V oskrbo sprejemata rastline, ki so jih ljudje iz različnih razlogov zavrgli oziroma so jim postale odvečne ali so se morda preveč razmnožile. Te zapuščene rastline z veliko ljubezni in pozornosti oskrbita, nato pa so ponovno na voljo za posvojitev. Ta poteka simbolično, z narisom in podpisom posvojitvene pogodbe (ter plačilom »posvojnine« za stroške materiala in oskrbe), s čimer se bodoči lastniki zavežejo, da bodo za rastlino primerno skrbeli. Narisom, ste se vprašali. Ja, posvojitelj oziroma posvojiteljica mora rastlino preprosto narisati na pogodbo. Tako se mu ali ji morda, še preden jo odnese domov, uspe z njo na poseben način povezati, jo z opazovanjem in preučevanjem bolje spoznati.

Prva podružnica platforme je bila v ljubljanskem baru in kulturnem centru Pritličje, nato je projekt našel dom v ustvarjalnem laboratoriju Krater za Bežigradom, ki je vzniknil na velikem, dolga desetletja opuščenem gradbišču na stičišču Topniške ulice in Dunajske ceste. Zavetišče za zavržene rastline se je ravno vrnilo z gostovanja na Pogačarjevem trgu 3 v infotočki Mestne občine Ljubljana, posvečeni poti do ogljične nevtralnosti do leta 2030. Tam rastline preživljajo zimo, nato pa se selijo nazaj v svoje letno Zeleno zatočišče v Krater, kjer ostajajo vse do konca oktobra – ko se ponovno vračajo na Pogačarjev trg. V Kraterju jih lahko obiščete vsak torek od 17. do 19. ure.

Od časa do časa pa na različnih koncih Slovenije vzniknejo še Zelene točke, kamor začasno potujejo lončnice Zavetišča za zavržene rastline. Oktobra lani jih je bilo recimo mogoče posvojiti v Ribnici, kamor so odšle na enomesečno »rezidenco« v Galerijo Miklova hiša. Na interaktivni razstavi je bilo mogoče spoznati tudi njihove zgodbe, bivanje tam pa so nato podaljšale še kot del razstave Solandium multimedijskega umetnika Nejca Trampuža.

Zavetišče za zavržene rastline je nepridobitni projekt in že od samega začetka je bilo zasnovano z zavedanjem, da ne bo prinašalo dobička in da njegovo poslanstvo tiči drugje – v širjenju zavesti, da je rastlina živo bitje, da je posvojitev dejanje prijaznosti in izraz spoštovanja do sovrst, s katerimi si delimo življenjski prostor. V ekološki naravnanosti – posvojitev rastlin na okolje nima negativnega vpliva, saj novi lastnik z vsako posvojeno lončnico prepreči izpust 12 kg CO2. In v opozarjanju na problem množične potrošnje rastlin in z njo povezane industrije. Zavetišče za zavržene rastline je izrazito interdisciplinarno usmerjeno, pripravlja delavnice, razstave, botanične instalacije, povezuje se z različnimi ustvarjalci in ustvarjalkami. Moč vidi v skupnosti, ta pa je projekt že dodobra posvojila in v letih obstoja zavetišča domov odnesla že na stotine rastlin.