Gostilna Mlakar, Črnivec

Gostilna Mlakar
Črnivec 11, Brezje
Tel.: 04 530 92 00
Mlakarji obratujejo od 11.00 do 19.00, ob nedeljah zapirajo uro prej, ob ponedeljkih in torkih pa sploh ne odpirajo.

Fino:
obara z žličniki svinjska pečenka krvavice

Ne tako fino:
polnjene telečje prsi prezračevanje odsotnost hladne košte

Če boste postopali zunaj vnaprej ponujenih menijev, vas bo okrepčilo po romanju k Mariji Pomagaj stalo kakšnih 15 evrov.

Domnevam, da si je marsikateri bralec Mladine Layerjevo upodobitev brezjanske Marije Pomagaj nazadnje ogledal pred dobrim ducatom let, na naslovnici plate Bitchkraft celjske skupine Strelnikoff. Je pa tudi treba priznati, da se izvirnik, zapakiran v enormen in enormno nakrancljan zlat okvir vsako leto odpravijo gledat silne množice utehe željnih romarjev. No, in ko te množice opravijo z dušnimi potrebami in se prebijejo mimo s krščanskim in občim kičerajem obloženih stojnic, se s kruljenjem oglasijo tudi želodci in takrat pridejo na vrsto okoliške oštarije, med katerimi že na pogled in po imenih (Adriano, Moby Dick) še najbolj zaupanja vredno deluje od bazilike kakšen parček kilometrov odmaknjena gostilna Mlakar.

Prav silne gneče za sobotno kosilo pri Mlakarjih ni bilo zaznati, ne glede na to, da je kapacitete pomagal zapolnjevati še drugi tip romarjev, namreč oni, ki se je z avstrijsko-laško-gorenjskih belih zaplat po Lukšičevem tednu počitniške enotnosti vračal v osrčje države. Pa bi se pri Mlakarjevih kaj lahko ustavili in se počutili kot pri Mariu - spet doma. Mati bi jih posedli za mizo, ata bi prišli ob naročilu obare opozorit, da je za enega otroka porcija prevelika, ta mladi pa bi potem celotnemu dogajanju dodal štih ekspeditivnosti. Mlakarji imajo namreč romarski turizem naštudiran v nulo in očitno ponujajo samo tisto, kar lahko vedno 100-odstotno spravijo v promet: jedilni list je tako kratek, da ga lahko že prvošolec, ki je priromal s prababico, prebere v minuti ali dveh (na njem ni najti niti ene reči, ki bi jo lahko uvrstili v rubriko hladne predjedi), vinska kart(ic)a pa je sestavljena le iz (lahke in pitne) malvazije, cvička in refoška.

Se pravi, da se srebne goveja ali gobova juha: prva se odlikuje z zdravo rumeno barvo in babiško količino lipidnih krogov na površini, druga pa bazira na krompirju in seka s prav negorenjsko količino jurčkov. A kljub prepričljivosti obeh bi romarju, ki kani skromno odmalicati zgolj »na žlico«, priporočili ono že omenjeno v veliko starošolsko keramično skledo nalito obaro, ki jo poleg koščkov svinjine in fino naribane zelenjave krancljajo še fletni, Jamie bi jim rekel rustic, vodni žličniki. Iz šnicl bataljona večina gostov izbere (redni patroni ob naročilu že znajo navihano pridodati »pa kr ta ulicga, a prou?!«) prek vseh robov kukajočega dunajca in tako romanje sklene z vdajanjem enemu od sedmih naglavnih grehov, požrešnosti. Tej se je težko upreti tudi s tankimi, črnimi in nezagatnimi krvavicami, pospremljenimi s frišnimi, z drobnimi ocvirki beljenimi ajdovimi žganci in dobro opranim kislim zeljem, ter s pečenkami. Polnjene telečje prsi nekako še stojijo ob strani krepostnemu gostu, saj so z disproporcionalno količino file in ne ravno sočnim mesnim ovojem najšibkejši Mlakarjev člen, sočna svetlo-temna svinjska pečenka, bekapirana z močnim restancem, pa pelje naravnost v pogubo. Je pa res, da je za askete vedno pri roki kar na krušno peč odložena rola alu folije. Nanjo kanite pomisliti tudi, ko pred vas postavijo gargantovski kos hišne gibanice ali zelo jabolčnega jabolčnega zavitka, za katerega se nato nekako čudežno (hja, sveti kraj je blizu, ni kaj) še najde nekaj prostora v organizmu. Ker se Mlakarjevi ne delajo, da so nekaj, kar niso, in ker očitno strežejo samo stvari, ki jih znajo in zmorejo narediti dobro, se mi zdi vedno bolj verjetno, da ne hodijo vsi romarji na Brezje zaradi Marije Pomagaj. Bi jim pa ta v zameno za dodatne romarje lahko pomagala pri prezračevanju.