Restavracija Valvas'or, Ljubljana

Restavracija Valvas'or
Stari trg 7, Ljubljana
Tel.: 01 425 04 55
Odprto od 12.00 do 23.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.

Fajn:
iberski pujs
mesovje vobče
vinska ponudba

Ne tako fajn:
dimljena orada z jabolkom sladice

Sodobno in šik pojedanje v imenu Janeza Vajkarda vas bo s štirimi à la carte rihtami stalo kakšnih 50 evrov na osebo.

Pred 321 leti je baron Janez Vajkard Valvazor (mimogredoča trivia: model je imel 16 bratov in sester) v Nürnbergu izdal svoj polihistorski življenjski projekt, enormno, 3532 strani debelo buklo, Slavo vojvodine Kranjske. Reč mu je - nomen je vendarle bil omen - sicer prinesla slavo (nekaj stoletij kasneje so ga v isti vojvodini celo namalali na - sicer malovreden, pa vendarle - tolarski dvajsetak), a finančno je bil projekt tolikšen popuš, da je bil Janez za kritje stroškov prisiljen poleg gradu Bogenšperk prodati še rojstno hišo na Starem trgu v Ljubljani in migrirati v Krško, kjer je kmalu tudi smrt storil. Dandanes nasproti nesrečne hiše stoji restavracija, ki nosi njegov malo pofrancoznjeno zapisan pri-imek, sprememba transkripcije pa je tu verjetno zato, da se poudari bogatija pozlačenih dekorativnih površin v sicer na spucano minimalistično vižo porihtanem interjerju. Topogledno Valvas'or že zna nositi ime uglednega soseda, tako da se z njim zlahka napeteliniš tudi pred kakšnim od vsega šika in coola razvajenim Londončanom ali Novojorčanom, kako je s košto, boš pa tudi kmalu izvedel.

Listajoč jedilno ponudbo bo urno in izkušeno oko zaznalo, da so v kuhinji po želji biti všeč vsem zastavili program miksanja hude klasike mednarodne visoke kuhinje in zmerne aktualne kreativnosti. Z drugimi besedami: na krožniku (pa na srečo ne na istem) se znajdejo holandska in koktajl omaka z ene ter mandarinina pena in oljčna krema z druge strani. Vmes pa še kakšen sirov štrukelj, da ne pozabimo, kje smo, in po en bataljon pašt, rižot in solatk za lahkih kosil željno poslovno javnost. Vaš dvojec brez krmarja je po kosilu v silno zgovornem kelnarskem spremstvu v terensko beležnico vnesel tele opazke:

* pozdravni kreker s hrenovo kremo, ki fletno odpre nozdrvi, a ne useka preveč, je lep poklonček aktualni zimski sezoni,

* dimljena orada s kostanjem skorajda ni dimljena ali pa je je v proporcu z naribanim jabolkom premalo, da bi prišla dovolj do izraza; hobotnični karpačo z mandarinino peno je bolj uravnotežen - fleten, frišen krožnik!

* zmaga! meso prosto sprehajajočega se iberskega pujsa Valvas'orjevi zvakuumirajo, počasi in dolgo kuhajo, nato ga urno zaroštajo na vroči plošči in vsega sočnega in dišečega položijo na koktajl omako k belemu toastku in cvetku živozelenega brokolija (da se zraven spomnijo na Klinčevo belo quelo, jim pa sploh lahko štejem v dobro); ob tem paralelni krožnik rezancev z jastogom nima šans, da bi pustil kakršen koli vtis,

* pri telečji zarebrnici s holandsko omako je všečno vse: sočno rožnato meso, bogata holandska omaka in zanimiva paritev pečenega krompirja z oreščki in rozinami; pri bifteku se v všečnostno vrsto prav tako postavi osnovni kos mesa (z ljubko variacijo na klasično temo v obliki prepeličjega jajca na vrhu), tudi spremljevalni jurčki so okej, le tisti sirov štrukelj zraven je iz nekega drugega filma,

* še najmanj truda se tukaj, kot kaže, vlaga v sladice, saj razen hruškovega mozaika z belo čokolado kam drugam kot do klasične formacije panna cotta, čokoladni sufle, hišna tortica, crème brûlée niso prišli, je pa res, da sta izbrani slednji dve čisto okej,

* pri vinih se splača zaupati gobčnemu natakarju, saj iz kevdra zvleče marsikaj zanimivega, z zaključnim pantelerijskim sušencem ben rye vred.

En tak lokal, v katerega greš, kadar si zaželiš, da bi bila Ljubljana velemesto.