Restavracija Kendov dvorec, Spodnja Idrija

Restavracija Hotel Kendov dvorec
Na griču 2, Spodnja Idrija
Tel.: 05 37 25 100
Odprto vsak dan za kosilo in večerjo, priporočamo rezervacije!

fajn:
suho marinirana postrv
vinoznanstvo celostni vtis (koncept, oprema, izvedba)

ne tako fajn:
porcije sirovih štrukljev bi bile premajhne, tudi če bi bile dvakrat večje :-)

Kdor ima v žepu 45 evrov in se ne boji ovinkov, bo na koncu poti pri prijaznih ljudeh nagrajen s krepko in pristno idrijsko kuharijo v izjemno fletnem ambientu.

Ko so me poleti, še preden se je vedelo, da bo treba od jeseni obiske oštarij natančno popisovati, zvabili v Spodnjo Idrijo, sem si za furo po znamenitih ridah iz Godoviča proti Idriji v glavi rezerviral dve uri minimum. Celo informaciji iz navigacijske naprave, ki je suvereno prikazovala, da bomo na cilju prej kot v eni uri, nisem verjel, a sem vseeno - predvsem zaradi strogosti glasu, ki zelo spominja na ton poslanke Irglove - natančno sledil navodilom in pred ljubkim dvorcem parkiral nepolno uro po odhodu iz Ljubljane. Od prvega pogleda na zunanjost dvorca pa do zaključka resnega celodnevnega gostinsko-hotelirskega tretmaja so mi v možganih čepele pravzaprav le tri misli. Prva je trdila: O hudo, kako je tle lepo!, druga: O hudo, kako je tle dobr!, tretja pa je spraševala: Zakaj sem pa jaz zdajle šele prvič tukaj? Namreč - dvorec, katerega zametki nesejo nazaj tja do 14. stoletja, je opicanjen do zadnje podrobnosti, pa ni to oni tip zadrgnjene opicanjenosti, ob kateri človek proletarske provenience niti ne ve, kako točno bi se nosil, ampak nad vsem skupaj veje en tak prijazen, po idrijsko odpičen duh (kdor je bil kdaj v Idriji, bo že vedel, kaj imam v mislih).

Na začetku druge preverke lahko ugotovim, da je lepotna stajliškost na zavidanja vredni ravni tudi v dolgočasno mrzlih mesecih in nenarejene prijaznosti ne zmorejo resneje načeti niti depresivkasti meseci niti nezasedenost kapacitet. In tako sva, sedeč v mini kamri, kjer sta svojih sto let nazaj preužitek preživljala tastara Kendova, Franc in Hana, senzibilizirala jezike za zalogaje, ki jih je na mizo pošiljal slovenski kuhar leta 2002.

V preambuli velja zapisati, da se za zdaj še ni našla oštarija, ki bi tako lepo ravnala s kruhom, namreč, da bi ga frišnega in svojega pekla sproti, in to ne ene vrste, ampak več njih, in da le malokje tako z občutkom izbirajo vina (recimo preprosto Furlanovo pinelo '08 in Mlečnikov chardonnay '98, ki verjetno res nikoli ne bo boljši, kot je zdaj) in o njih govorijo stvarno in iskreno, brez opletanja s trendovskimi buzzwordi. Pa bodimo takšni še mi: tatarskega je za malo kepico, sočen je in mazav in lepo presekan s slanim filejem. Maže se po na malo masla popečeni rezini belega kruha. In že je tu nov kruh: bela kita z olivami in izjemna, okusna, sočna, elegantna, v gravlaks slogu s sladkorjem, soljo in koprcem na suho marinirana postrv iz male potočne ribogojnice v Trebuši. Še en nov kruh: rulada z ocvirki in orehi in poleg nje krepka juha iz zelja, ki je, nepobrano, počakalo pod snegom in tako svoje zeleno listje ohranilo nepobeljeno. Sledi menjava ogljikovih hidratov: polenta nastopi kot kremasta kroglica, prekrita s toplo skuto s kmetije Bogataj; njoki pa z v minimalističen šugo zamešano podrto (se pravi iz čreva djano) klobaso. Fletna se mi zdi tudi poteza, da se idrijski žlikrofi v Kendovem dvorcu inštitucionalizirajo na glavnem krožniku, kjer se lepo ženijo z elegantnim zajčjim filejem, ki mu džus daje s korenjem zaljšana omaka. In prav nič ne bi imel proti, če bi finalne sirove štruklje, potresene z na maslu na zlato prepraženimi grobimi drobtinami in pospremljene z ampak res vrhunsko marmelado iz suhih hrušk, jedel vsak dan. Že res, da na Kendovem dvorcu - domnevam da po lastni izbiri niso neki kuharski kreativci, ampak vse, kar postrežejo, je res vrhunsko, narejeno v nulo in iskreno. Hja - pa mar niso prav to stvari, ki nam jih v tem norem cajtu najbolj manjka!?