Turistična kmetija Vižintin, Zalošče
Pri slani nogi
panceta
foto: Pastirica
Ločite se od goriške štiripasovnice pri Selu in jo uberite po stari cesti nazaj proti Ajdovščini, prvi odcep desno Vas hitro pripelje do Zalošč, kjer vodi do Vižintina lepo viden smerokaz. Vižintini sprejemajo goste ob sobotah in nedeljah, prej pa jih le pokličite na številko 05 301 88 70.
Specialitete: svinjska prata,
dušena govedina,
klobase,
pražen krompir,
kislo zelje,
orehovi štruklji.
Pozor, sol!
Vina:
odprto belo in rdeče ter suh muškat.
Med bero žganjic, tudi travarice, namočenih češenj in koromačevca najbolj očara svilena grappa.
Pri Vižintinu smo porabili le okoli 20 € po osebi.
Ilovarjev kvintet, ki se je k Vižintinom odpravil, da bi tvorno podkrepil vtise s prvega srečanja, si pač ni mislil, da bo v obedovalnici stare šole turistične kmetije naletel na tako malo italijanskih non in nončev. Niti, da bo sedel na tako mrzle, od železne peči, ki ogreva jedilnico, kar preveč oddaljene stole. A dve mizi bliže viru je bil položaj dosti ugodnejši, grappa se je kot malo kmetskih izkazala za prvovrstno dramilo, pa tudi pomenek s šefico, prvo kuhalnico in natakarico obenem, oličenjem primorske gostoljubnosti, je spodbudil želodčne sokove. Vendar pa se je nos kaj kmalu pobesil in kriv je bil pršut. Točneje - ni bil kriv lepo zrel in tenko, čeravno na mašinco narezan pršut ter še silovitejša zvita panceta, temveč njuna slanost. Eno so sodobne prehranjevalne šege, drugo je s soljo ne ravno skopo izročilo, daleč daleč tretje pa Vižintinov pršut. Ampak zlakotnjeni kvintet se ni uklonil ali bognedaj zaklical na pomoč v kuhinjo, zaradi okusa, ki ga je bilo še vedno čutiti za soljo, je ročno opravil z vzorci, čeprav je skelelo do ušes in čeprav je potem trpela flaška čisto priljudnega belega vina. Veliko bolje se nam je godilo s krepko govejo juho, nekje vmes pa so se zataknili njoki z ne ravno inspirativnim ragujem, tako da je morala čast hiše ubraniti glavnina. Če je soditi po redko mehki prati, izjemno sočni dušeni govedini, po krasnem praženem krompirju in resnično kislem, s pravo mero zabeljenem zelju, je bila obramba uspešna. Kar kljub zanemarljivi ceni obeda ne pomeni, da se kmetiji, kjer se kuha iz lastnih živil in je, kakor bi se jedlo pri stari mami s primorske strani familije, ne bi prilegel tanjši posluh za potankosti. Poleg umerjanja soli pri kvašenju suhih mesnin bi veliko prispevala že štruca domačega kruha, veliko, ne, ogromno pa bi njihovim štrudljem pomenilo tudi, ko bi jih ponudili ogrete na sobno temperaturo in jih ne bi kuhali v mikrovalovki. Ampak o tako prefinjenih prijemih oziroma načelnem zoprvanju vseslovenski mikrovalovni razvadi lahko marsikje samo sanjamo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
