15. 6. 2011 | Mladina 47 | Konzum
Gostilna Pečnikar, Šentjakob
Pod kostanji
iz kuhinje
foto: Pastirica
Proti Šentjakobu lahko zavijete z ljubljanskega cestnega obroča - smer Maribor - potem pa v vasi menda ne bo težko najti Pečnikarja, kjer se mamce sukajo okoli štedilnika od poldneva do desetih zvečer, ob nedeljah od desetih zjutraj do šestih popoldne, ob torkih in sredah pa si raje masirajo premrle noge.
Telefon za ob nedeljah priporočljive rezervacije: 01 562 60 56.
Specialitete:
goveja juha, tudi z mesnimi cmoki, pražena telečja jetrca, pohane piške in pečenke, v sezoni koline, solnograški žličniki, prekmurska gibanica, tiramisù.
Vina:
širok izbor odprtih vin, od Furlanovega zelena, vitovske garganje in pinele preko cvička do refoška in terana. Za žganjeljube je poskrbljeno s sadjevcem, viljamovko in brinjevcem.
Pri Pečnikarju smo se odteščali za nekaj čez 30 € na osebo.
Zaradi podnebnih razmer tokrat ne moremo postreči z najbolj svežimi vtisi o obravnavani oštariji, saj Pečnikarja, družinsko ustanovo na obrobju prestolnice, še najbolje opišeš s tremi pojmi: kostanji, pohana piška, solnograški žličniki. Kostanji na prostornem vrtu, kjer si gostje poleti hladijo trudna čela, pohana piška v najboljši močvirniški maniri, solnograški, kakor veleva izročilo in postava. Ker so kostanji tokrat iz razumljivih razlogov izostali, je Ilovarjev trio sedel v toplo in svetlo jedilnico, se zabaval ob na zidovih izobešenih naivnih slikarijah in ugibal, kdaj se iz Hrvaške pricijazi druga polovica seksteta. Ker pa se je ura nedeljskih kosil vztrajno odmikala in se za mizo ne spodobi posedati praznega krožnika in trebuha, smo se kaj hitro zamotili z uvodnimi procedurami in vse je potekalo v okviru pričakovanj. Menda ni veliko gostov, ki bi pri Pečnikarju naročili hladno predjed oziroma narezek, a trio je še edino tvorno opombo pripisal ob lanskem kruhu, se bratsko sporazumel glede zadnje rezine pršuta in nadaljeval s preverbo odprtih vin, ki uspelo zaokrožijo lik preproste primestne gostilne. V podporo nam je bila krepka goveja juha, v presežek sveža in bogato očebuljena telečja jetrca in ko je za mizo sedel preostanek odprave, so bile prve potrebe potešene. Za sekundarne so poskrbele neenakomerno slana, a soka polna pohana piška, izbor spodobnih kolin, ki jih brez viška začimb ali manka krvi špili Pečnikarjev mesar in z gobovo omako krit telečji šnicelj, ki si ga je iz domotožja zaželel gostujoči odposlanec črnogorskega dvora, za zaključek pa poln tiramisù in krhka prekmurska gibanica. Pečnikar ni izumil tople vode, a se, dovolj daleč od množičnega obiska in ne-izogibnih posledic, drži v svoji vlogi, nekaj po starih šegah, s ščepom soli ali brez, scoprajo njihove mamce na šporgetu, drugo dobro obveščeni kuhar. Pa solnograški? Za razliko od Ilovarjevih upoštevajte urnik in si jih omislite, preden jo domov popiha za njih zadolžena kuhalnica. Še slinavka Vam bo hvaležna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
