15. 6. 2011 | Mladina 39 | Konzum
Gostišče Celestina, Sopota
Pri celestinski postrvi
v družbi
foto: Pastirica
Ob Savi najdite Radeče in se skoznje zapeljite navkreber proti Podkumu. Sopota je zadnja vas, do katere še pripelje asfaltirana cesta, na Celestino opozarja tako obcestni znak kot markantno poslopje, postrvi pa cvrejo od desetih dopoldne do desetih zvečer, razen ob četrtkih, ko jim je prizanešeno. Telefon: 03 567 62 55.
Specialitete:
kuhana šunka, postrvi à la Celestina, telečji in žrebičkovi šniceljni ter steaki, zelenjava z vrta, štrudlji, pohorska omleta.
Vina:
odprt cvičk in refošk ter nekaj buteljk. Žganjeljubom se tu ne piše nič pretresljivega.
Pri Celestini smo uživali za okoli 30 € na osebo.
Ilovarjev trio je tokrat zabredel globoko v Zasavje, v slikovito in mirno dolino, ki vodi od Radeč proti toku Sopote navzgor. Prav tam, kjer se konča asfalt, stoji istoimenska vas, v njej pa s svojim turnom že na daleč opozarja nase mogočna, petdeset let stara gostilna. In kaj v tako odročnih krajih v svojem gradiču počne familija Celestina, oča pri gostih, ženstvo v kuhinji? Kaj le, po vsem sodeč kar uspešno streže okoličanom in izletnikom, ki si na njihovi terasi, tik poleg zelenjavnega vrta, iščejo oddiha in hladu. Poleg v toplejših mesecih zagotovljenega hladu in oddiha, katerega le na vsake kvatre zmoti kak stroj na notranje izgorevanje, se lahko pri Celestinah da na zob katero od salam gospodarja ali, kakor jo je z velikim užitkom posrebal trio, sočno in okusno kuhano šunko. Čeprav nam uvod z izjemo omenjene šunke ter doma vložene zelenjave ni naredil nevemkakšnih skomin, čeprav smo ne glede na polnovredno govejo preudarjali, kateri dodatek je brez potrebe skazil gobovo juho in rutinsko opravili s spodobnimi jurčki z jajci, pa se je glavnina predstavila v veliko svetlejši luči. Celestine so si namreč izmislili svojo specialiteto, postrv à la Celestina, sveže ulovljeno v potoku, povaljano v ostri moki in ocvrto v tako vročem in globokem olju, da hipoma zakrkne, se razcveti na hrbtu in s kostmi vred zahrusta pod zobmi. Pod zobmi se je tisto nedeljo topil tudi žrebičkov zrezek, eden sočnejših in okusnejših, tudi če je primerjati dosežke obljubljanskih gostiln, in mimogrede izginil telečji dunajski, o katerem kolega inženir ni zmogel izreči žal besede. Morda bi Celestine, ki se tako vešče lotevajo mesovja, premislili, ali se sploh izplača pogrevati njihove vzorno zapečene štrudlje, morda do jeseni ne zdrži noben refošk in bi se bilo treba zapoditi v hrib po žlahtnejšo žganjico. Ampak v okviru old skool jedilnika in kuhinjskih manir je njihovo podjetje vsekakor vredno obiska. Kako bi se šele cedile sline, ko bi jim sosed kdaj prodal katero izmed kokoši ali gosi, ki zaenkrat še brezskrbno brskajo po vrtu in se kopajo v potoku!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?