15. 6. 2011 | Mladina 36 | Konzum
Gostilna Pr' Krvin, Tržič
Na solnograškem pudingu
retro zakuha
foto: Pastirica
Zapeljite se skozi Tržič proti Jelendolu, ko se bloki umaknejo zelenju in se začne cesta vzpenjati, se na levi prikaže Pr' Krvin, kjer imajo odprto od devetih dopoldne do desetih zvečer, razen ob ponedeljkih, ko ponudba šepa. Telefon: 04 592 20 60.
Specialitete:
domač zašink, tržiška bržola.
Vina:
odprt beli pinot briškega kombinata, kisline bogat cvičk, tenak refošk. Za žganjeljube domač sadjevec v velikih ali normalnih odmerkih.
Pr Krvin smo se izborili s prehrano za okoli 25 € na osebo.
Lahko da je šlo za v nezavednem porojeni apetit ali celo za subliminalno sugestijo, ampak ata Ilovar, ki je v svoj črni notes že davno zabeležil priporočilo gorenjskih jedcev, sigurno ni načrtoval tako trnove poti do porcije tržiške bržole. Poti, ki je prav na Šuštarsko nedeljo, največji dan v fari, v gosjem redu in križemkražem skozi gnečo vodila mimo kilometrov stojnic, tja do od centra ravno prav odmaknjenega Krvina. Resda se je bržola nastavljala tudi v kotlu ene izmed redkih postanka vrednih točk z »gastronomsko« ponudbo, toda v strahu pred zamudo in v skrbeh zaradi morebitne preobremenjenosti prebavil je primerjalna preverba izostala. Škoda. Zakaj Krvin, furmanska oštarija s stoletno tradicijo, se ni ravno izkazal. Resda je triu po zahtevnem maršu skozi Tržič zelo ustrezalo ždeti za mizo pod gadafijem na neobvezujoče urejenem vrtu, morda je snedel po par šnit avtohtonega zašinka in kako doma vloženo kumarico, bil zadovoljen s predloženim praženim krompirjem in tržiško bržolo, ampak tu se spodbudni vtisi počasi končajo. In še to z vprašajem, ki naj stoji na mestu za bržolo predpisanega koštruna ali ovce, tu na voljo v neverjetno mladostni in blagi, najširšemu občestvu prilagojeni izvedbi. Koštrun ali malo gajstnejši jagenjček, tržiška bržola ali jagenjčkova čorba? No. Ilovarjev trio zato ni niti malo podvomil o starosti kruha, o izvoru večine sušenih mesnin ali o najbližjem predniku - prežganki! - značilno omokane, s kumino odišavljene in z vlažnimi zlatimi kroglicami oplemenitene gobove juhe. Jasno je tudi bilo, da so klobaso v refošku skuhali že dolgo tega, seveda v kropu, potem pa je le naredila častni krog v zagatni tekočini, in da se oštarija tovrstnega obiska in kapacitet, ki v nedeljo nudi kar pet vrst pečenk, težko izkaže s prvovrstno obdelavo. Da je stanje tako pereče, kakor sta kazala mumificiran, znotraj pod polcentimetrsko skorjo sicer okusen kozliček in tenak, zdavnaj poginuli biftek, z žlico kisle smetane, jezerom omake in kupolo povsem razkuhane bofrost zelenjave, pa si ne bi mislili. Ali, da si bo ata Ilovar, ki tam okoli sladic zlahka pogoltne marsikateri spodrsljaj, prav zaradi solnograških žličnikov, tu pod jezikom zrnate, zapečene zmesi z okusom po ceneni vaniliji in sladkem grehu, po celem Kamniku iskal sladkih korekcij. Hja, na Gorenjskem je trda. Posebej, če imajo tako dobro shojeno pot od kuhinje do zmrzovalnika in če v loncu ostane toliko dobrot.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
