15. 6. 2011 | Mladina 35 | Konzum
Gostilnica Kamrca, Mengeš
V džungli
letni razgled
foto: Pastirica
Kamrca domuje v z bršljanom zaraščeni vili na levi strani mengeške vpadnice, gledano s trzinske strani, obratuje pa od enih popoldne do enajstih zvečer, razen ob sobotah in nedeljah, ko njena posadka na svoji koži preizkuša recepte. Telefon: 01 72 39 520.
Specialitete:
domač kruh in telečja pašteta, prekajene konjske nitke in gosja prsa, cvetober raviolov, gratinirani vampi, lignjevi zarodki in škampi, steaki, po naročilu jadranska riba, včasih divjačina, vedno popečen čokoladni puding in izbor žlahtnega sira, vse sledeč sprotni dobavi surovin in letnim časom.
Vina:
strokovno svetovanje šefa, tudi izven nabora najbolj znanih slovenskih vinarjev, Vam utegne sila popestriti obed. Za uvod poskrbi katera izmed penin, za zaključek izvrsten borovničevec, orehovec ali drugi taščini zvarki.
V Kamrci smo komaj pomazali za okoli 80 € na osebo.
Kljub temu, da smo pred leti v Kamrci odpočili oko na posrečeni notranji opremi, vrsti gobelinov, starinskega pohištva, okrasja in parafernalij, pa smo lahko le ugibali, ali ima mengeška jazbina tudi kotiček za primerno poslavljanje od zadnjih poletnih temperatur. Ima, ima. Pa kakšnega. Kotiček sredi džungle okrasnih kopriv, plezalk in drugih trajnic, ki so se vgnezdile v ptičjih kletkah, med vse sorte patiniranega, kmalu sto let starega, ne samo vrtnega pribora in orodja. Na mizi laneni prtički in prt, na njem tudi kak starodaven vrč ali vaza iz steklenice za mleko, okoli mize šef, vedno za šalo ali nasvet. Kamrca, glede na priliv obiskovalstva in število osebja ravno prav velik kvartir, da je ihta le redko na sporedu, ima tudi ravno prav veliko, dnevno spreminjajočo se izbiro jedi, ki si je seveda ne more zapomniti noben jedilni list, le um gostitelja. In odločitve spričo mikavnih opisov sploh niso samoumevne. Ilovarjev trio je tako za pogrinjek kljub odvečni primesi, tartufati, pomazal za telečjo pašteto, potem pa ihtel zaradi okusne, čvrste in le z najbolj osnovnim začinjene hobotnice v solati, vsaj enakovrednega ji carpaccia prekajenih gosjih prsi na zelenju mlade čebule in zaradi svežine, ki je vela od Četrtičeve poletno ohlajene rebule. V krepki juhi se je spoprijateljilo četvero buč in bučk, poleg pa je - presenečenje - lepo legel Valdhuberjev suhi muškat. Razen tega, da se ljubiteljsko ukvarjajo z urejanjem okolja in z vinom, katerega izbira in ubranost z jedmi lahko preseneti, imajo v Kamrci tudi delavno ročico in čut za sestavine. Za prvo je tisti torek jamčil tris raviolov iz bele ribe, tolminske ricotte in kozlička, za drugo krasna pražena jetrca z jurčki ter lignjevi, le par centimetrov veliki zarodki, frigani in predloženi z zrnato, hrustljavo popečeno polento, pozneje pa še izbor pikantnih sirov, ki se jih pritakne le malokateri nativni jedec. Da je v duhoviti kuhinji preverjenih receptur še vedno nekaj rezerve, je pričala glavnina, po vseh obljubljanskih standardih dostojen žrebičkov steak ter predvideno suhotna svinjska ribica, ki bi ju vsakemu drugemu gostu oblili z golido omake, drugače pa si bo ata Ilovar zapomnil tako soufflé, oziroma, kakor mu tu upravičeno rečejo, popečen čokoladni puding kot nasvet glede ojstre solate iz zelja. Prijeten kvartir s poznavalsko strežbo in domišljenim scenosledom, najmočnejšnim okoli uvodnih prigrizkov, odmerki, ki se sproti prilagajajo kondiciji jedcev, da greš od mize lahkih nog in glave. Kdaj se v Kamrci vsaj ob robu lotijo tudi zasavskih jedi, ki so jim jih kuhale babice? Navsezadnje ne okoli prestolnice ne v revirjih ne bi imeli konkurence.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
