15. 6. 2011 | Mladina 32 | Konzum
Restavracija Pikol, Rožna dolina pri Novi Gorici
S škampom pomazano
koča
foto: Pastirica
Pikol domuje ob stari cesti med mejnim prehodom Rožna dolina in vasmi, ki si ob njej sledijo do Ajdovščine, obratuje pa od poldneva do treh popoldan in od sedmih do desetih zvečer, razen ob sobotah, ko nudi le večerje in ob torkih ter sredah, ko si Gašparini lahko odpočijejo lovke. Telefon za priporočljive rezervacije: 05 302 25 62.
Specialitete:
več vrst morske soli in olivnega olja, izbrani sredozemski sadeži in sočivje, sicer pa jadranska riba, školjke in mehkužci tako ali drugače, sladice, da te kap, za zdravljene kadilce tobakov sorbet.
Vina:
čeprav ima gospod Gašparin v kleti celo zbirko vinskih buteljk, šampanjcev in penin, ne bo nikomur škodovalo, če jo ubere kar čez hišno linijo Silveri. Še tako utrjen žganjeljub se bo težko prebil čez vrsto napojev in eliksirjev, ki se nastavljajo pri šanku.
Za osem hodov in pest buteljk smo v Pikolu odšteli le nekaj čez 100 € na osebo.
Pravzaprav ata Ilovar po službeni dolžnosti sploh ne bi hodil k Pikolu, ko ne bi rabil posodobljenih podatkov in osveženih vonjav za svojo, v kratkem izdano zbirko. Izkušnje tam uživajočih jedcev in informantov ter prepričljiv vtis s prvega obiska, pa tudi vzporednice z ribo, kakršna se nudi drugje po domovini, so namreč vedno bile dovolj za srčno priporočilo. Ampak - dolžnosti gor ali dol, zaradi tistega, kar se že leta godi v Pikolu, ti je lahko le žal, da nisi večkrat pri koritu. Posebej če naletiš na tastarej, od naslednikov za stopnjo bolj sproščenega Gašparina, zakladnico vinskih in kulinaričnih kuriozitet, enega redkih vinoslovcev, s katerim je moč spregovoriti o modi, o sodih in »naravni« pridelavi, s potrebno distanco in grimaso. Pri Pikolu smo tokrat jedli gigantske ostrige iz Limskega kanala, obredno pokončano tuno, divjega brancina in orado iz Piranskega zaliva, nedonošene, komaj par centimetrov velike muškatne hobotnice, sušeno tunino srce in soufflé s posebej zanj pridobljeno čokolado nekega francoskega alkimista, prepadeni smo si ogledovali pralimono in preudarjali, ali se kaj pozna havajska črna sol. Ne glede na famo pa bi rekli, da se trud s surovinami izplača in da občutki ob jedeh, ki jih sestavljajo v Pikolu, nihajo od ugodja do vzhičenja, da se nas je najbolj dotaknila esenca plave ribe v pašti s silovitim tuninim srcem, sladko sozvočje popečenih rezancev sipe s podloženim grahovim pirejem in kot putrček mehak in sočen brancin iz pečice, da priloženih fažoletov ne omenjamo. Od Gašparinov ne bodo odšli nepotešeni niti sladkosnedi in, s sadnim brancinovim ali oradinim carpacciom, tisti, ki imajo ribo najraje s čim drugim, po novem pa vse, kar se tiče vinske spremljave, z lahkoto opravi njihova znamka Silveri, od uvodne penine do krovnega merlota ustrojena po lahkotnem jedilniku oštarije. Zaokrožen in nadrobno ubran, maksimalen scenosled, kakršnemu je zmogla slediti večina Ilovarjevega tria, je navsezadnje na voljo po za primerljive institucije čisto normalni ceni, v teh težkih časih recesije pa se kak nezahtevnejši, a nič manj slasten oblizek - tudi z grdega panoja nad odcepom do Pikola - ponuja tudi vsakdanjim jedcem. Vrhunsko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
