15. 6. 2011 | Mladina 20 | Konzum
Turistična kmetija Milič, Zagradec
Tour de Kras: na debelo nedeljo
miličeve arcnije
foto: Pastirica
Do mejnega prehoda Repentabor lahko pridete iz Sežane ali iz Dutovelj, ko prečkate mejo, pa vztrajno glejte desno, kjer se ukaže kažipot proti Zagradcu (Sagrado), potem ne morete več zgrešiti. Miliči imajo odprto izključno konec tedna, v petek, soboto in nedeljo, za kosilo in večerjo, pokličete pa jih lahko na številko 00 390 40 229 383.
Specialitete:
domač kruh in suhe mesnine, v sezoni šparglji z vrta, njoki, pečenke in prate, občasno tudi biftki, tagliate in florentinci.
Vina:
odprta, močna malvazija in teran ter buteljke chardonnaya, vitovske, malvazije in terana iz lastne kleti. Žganjeljube bo požgala old skool grappa, ki se še najbolje obnese pri podobniku teranovega likerja.
Pri Miličih smo jedli za okoli 25 € na osebo.
Kdo bi verjel, da je na tržaškem Krasu toliko Miličev, kdo, da se na že čisto poletno nedeljo tam najde toliko jedcev, birmancev, slavljencev, okoličanov, ki posedajo po dvoriščih polno obratujočih osmic in turističnih kmetij! Ko bi se ata Ilovar ravnal po načelih gospodarne navigacije, ko ne bi ubral najbolj pestro in zamotano izmed poti, bi ostali prikrajšani za marsikateri etno prizor. Pa vendar je bil končni čas etape vsaj za uro krajši od tistega pred leti, ko je odprava iskala Miliče okoli Gorice, pa vendar je kvartet zasedel položaj na vrtu ravno ob pravi uri, da se je izognil najhujšemu obedovalnemu valu. Za razliko od prvega, s kruhom pomazanega obiska pa se je ob lagodnemu polnjenju kapacitet porodilo nemalo kočljivih vprašanj. Seveda ne gre šimfati čez Miličev na roko rezan, zrel pršut, čez bero buteljčnih vin, čez čvrste njoke, radič z vrta, čez v malvaziji in lovoru kuhano klobaso ali čez na žaru popečene šparglje, ki so se, mesojedom v gušt, prepojili s sokom tam prej obdelanega mesovja. Ne. Omenili bi le, da se stalni in sezonski ekipi kmetije, tako za mizo kot v kuhinji, pozna obisk in da ubira davno opuščene bližnjice. Mednje Ilovarjevi štejemo moko, s katero se gosti pečenkin sok, ki potem spremlja nemalo predjedi in jedi; mednje štejemo tudi rukolo, ki jo lahko tako pogosta raba kvečjemu razvrednoti; mednje štejemo instante, ki so pridišali iz sicer simpatičnega kruhovega cmoka z golažem in iz kremastih desertov. Res, Miliči imajo položaj in pogoje, svojo zelenjavo, vino in živino, ampak nekje, pri procesu in kontroli kakovosti, se je zataknilo. Bi si vsaj omislili notese za domačo in najeto strežbo in malce omilili splet naključij?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
