Gostilna Kocjan, Stara vas pri Bizeljskem

Če se Vam le približno svita, kje leži Bizeljsko, Vam ne bo težko najti Stare vasi in v njej, tik ob cesti, gostilne Kocjan, ki ima največji silos daleč naokoli. Kocjanovi ne počivajo niti en dan v tednu, najraje imajo odprto od sedmih zjutraj do desetih zvečer, ob petkih in sobotah pa se utegnejo bizeljske štorije zavleči vse do druge ure zjutraj. Telefon: 07 49 51 090.

Specialitete:

domač kruh in suhe mesnine, posebej zašink, konec tedna jagenjčki, kozlički in odojki iz pečice, polnjena telečja in svinjska prsa, pečenke in v sezoni koline, kremšnite in štrudlji. Pozor, porcije!

Vina:

preskočite polsladek hišni sauvignon in se raje orientirajte po modri frankinji ali po kateri od buteljk iz lastne kleti. S Kocjanovim žganjem se bodo spoprijele le najbolj utrjene kapilare.

Pri Kocjanovih smo za kosilo plus odšteli manj od 20€ na osebo.

Ker se je čelništvo Konzuma nemalokrat smukalo okrog Bizeljskega, pač ni moglo spregledati razvoja v regiji, ki se je najbolj očitno odražal v vse širšem stasu ter vse gosteje, tudi z avtobusi napolnjenem parkirišču obcestne gostilne Kocjan. Pri Kocjanu smo enkrat zdavnaj, ko je pričujoči časnik izhajal še v črno-beli inačici, sicer že obirali in potem mirno prebavljali pečenke, a kdo bi si mislil, da se eni od dveh priljubljenih obedovalnic domačinov obeta tolikšen razmah. Od oštarije, kjer se je najbolj čislalo špricer, potem šank in šele nazadnje domačo košto, preko zasteklene depandanse za birme, poroke, sedmine in avtobuse, do najnovejše pridobitve oziroma gradnje, markantnega silosa s stopnicami in dvigalom, ki bo povezoval spodnje prostore s sobami in teraso.

Toda najsi si Ilovarjevi mislijo o avtobusnem turizmu to ali ono, najsi sva se s kolegom inženirjem na obvezni smotki le hehetala, predstavljajoč si trume, ki se kotalijo po spiralnem stopnišču gor in dol, najsi je svetla in zaradi razposajenih Bizeljanov kljub vsemu domačna jedilnica Kocjanovih deponija grotesknega kiča ali svetišče umetne obrti, o ponudbi lahko podamo le eno izvedensko mnenje. In sicer, da se množičnost, vsaj kadar v ogromni depandansi v pritličju ni nikogar, niti toliko ne pozna. Saj se pod zobmi znajde domač kruh, izvrsten, na jeziku topeč se špeh ter lepo zapopran, za mačka ravno prav slan zašink. Saj se v goveji juhi prekopicujejo ročno izdelani nudeljni, saj se lahko ne premasten odojek in ne presuha raca tudi ob treh popoldan odlikujeta s skorjico, polnjena svinjska prsa s sočnostjo, sirov štrudelj pa s tistim pramenom karameliziranega soka, ki se je pocedil niz pekač. Kocjanovo ženstvo si upa priložiti celo kremšnito, glede katere se ni zmrdovati zaradi viška limonine lupine ali vanilije, zaradi pudingastega polnila ali umetne smetane. Drugo je, če pogledate v deloma iz vrečke deloma s šampinjoni zakuhano gobovo juho ali med priloge mesovju, zmrznjeni pommes frites in zelenjavo, pohane njoke, ocvrto cvetačo in šampinjone, tretje pa, če Vas že uvodoma presune na ovalu nagrmadena hrana, kar je pač nuja v tej veji gostinstva. A konec tedna se vedno najde kako izgubljeno jagnje, negoden kozliček ali zlomljene noge odojek. Jemljite cum grano salis in z malo aluminjaste folije, doma Vam bodo hvaležni.