Turistična kmetija Rjavčevi, Šempas

Šempas stoji ob stari cesti med Ajdovščino in Novo Gorico, do Rjavčevih pa popelje dobro viden smerokaz. Čeprav se lahko pri njih mirno zglasite ob petkih in sobotah od petih popoldne do polnoči in ob nedeljah od poldneva do desetih zvečer, jih raje prej pokličite na 05 307 87 09.

Specialitete:

domač kruh, pršut, salame in pancete, juhe, jote in mineštre, domača pašta in njoki, svinjska rebrca, pečenke in divjačina, pražen krompir in dušena špinača, orehovi štruklji. Poleti: zunanji žar.

Vina:

 odprto belo in rdeče. Žganjeljubi lahko izbirajo med tropinovcem, tavžentrožo, višnjevcem in orehovcem.

Rjavčevi so nam za izboren obed računali manj od 20 € na osebo.

Ko smo zadnjič uživali pri Rjavčevih, smo iskali senco pod košato murvo sredi z gramozom posutega dvorišča, od kuhinje do zunanjega štedilnika in nazaj pa so čilo mencale none in se ubadale s štruklji. Sedaj, pozimi, nas je v z mero prenovljeno notranjo jedilnico vodila pot čez tlakovano, deloma pokrito teraso, notri, med jedilnico z ognjiščem in sprejemnico z razstavo odličij, ki jih je na salamiadah zbral gospodar, pa smo zasačili vse polno Italijanov srednjega konzumnega razreda. Se posodobitev in priljubljenost pri izbirčnejših, neprimerno bolj ješčih sosedih kaj poznata ponudbi turistične kmetije, ki naj bi se vendarle zanašala na lastne vire in moči? Če pogledamo čez, tja do v kletkah grizljajočih kuncev in v štalo, kjer ima popoldne siesto trideseterica prašičev in nekaj teli-

čkov - niti ne. Nadvse pomirjujoč je tudi pogled na krožnik, kjer ne manjka barv ne okusa, najsi gre za izjemen, ročno rezan pršut ali vrhunsko salamo, za s kokošjo podmazano govejo juho ali krepko ješprenovo mineštro, za domačo pašto, ragu ali dovolj trden njok. Pri Rjavčevih ne sitijo strank s plastiko ali polizdelki, veliko večino sestavin pridelajo doma in pametno razmišljajo o prihodnosti. Medtem ko se utegne čreda pujsov, ki se pase tudi na prostem in potem poslavlja v sodobno opremljeni klavnici v okviru domačije, zlagoma večati, pri Rjavčevih ne stavijo na populistični razmah ali na denarnice jare gospode, temveč se bodo še naprej držali preverjene maksime preprosta košta - preprosto vino. Preprosta, a slastna košta in preprosto, a pitno vino, recepti od none, gospodarjeve izkušnje, en sin za goste, drugi sin za živali. Kmetija, ki si je postavila tako trdne temelje, pa ima seveda še nekaj rezerve. Lahko bi denimo umirila tempo strežbe, dodelala peko popoldne utrujenih svinjskih rebrc, dognala debelino in mero zapečenosti sicer okusnega roastbeefa ali se, najraje v Istri, poučila o prednostih nameščene, a bolj okrasne gradele na notranjem ognjišču, z vonjavami prežeta oblačila gor ali dol. Menda ne bi škodil niti osnovni pouk o škodljivosti rabe mikrovalovne pečice, posebno glede štrukljev in štrudljev, ampak - kje ste zadnjič ali sploh kdaj jedli tenka, hrustljava svinjska rebrca in ne tistih zamaščenih kremšnit? Ali - kdo, tudi za na dom, prodaja tako pretresljive salame?