Kmetija odprtih vrat Ogrinc, Selo

Seveda lahko do Ogrinca tudi pririjete po makadamu iz Polhovega Gradca, toda zdrava pamet veleva, da v Škofji Loki oziroma Puštalu izsledite asfaltirano cesto, ki Vas brez večjih težav popelje v višave. Če se nameravate pri Ogrincu ustaviti na obedu, se tja odpravite konec tedna in prej pokličite številko 04 512 29 57.

Specialitete:

suhe mesnine, koline in pečenke, flancati, potice in medenjaki. Možen nakup domačih pridelkov.

Vina:

odprto belo oziroma rumeno in, hm, cabernet sauvignon, pripravite obkladke ali pa še pravi čas izbijte klin z gladkim sadjevcem.

Pr Ogrinc smo pohiteli za malo več od 10 € na osebo.

Ker zima še kar ni jenjala in je treba vzdrževati raven zaščitnega holesterola, ni bilo Ilovarjevemu triu niti malo odveč, da nabode kako krvavico ali pečenico. In kam hodijo Ljubljančani na koline in odmerek redkejšega zraka? Med drugim tudi na katerega izmed hribov nad Polhovim Gradcem, kjer ne manjka planinskih tur ne kmetij, ki konec tedna in v sezoni rade krepčajo klobas potrebne goste. S kmetijami, posebej tistimi odprtih vrat, je pa tako.

Po eni strani so eno redkih nahajališč pristne domače košte, tako tudi tista pri Ogrincu, kjer je trio vzdihoval zaradi prvinskega okusa špeha in bržole, si jemal repete goveje juhe in se pridušal, da tako posrečenih krvavic in hrustljavih medenjakov že dolgo ni imel v zobeh. V preddverju nagačena glava črnega kozla, notri, ob krušni peči, še vse polno trofej z bogkovim kotom vred, za šnops poldecilitrski kapselj, za juho na mizo postavljen lonec z zajemalko. Pristno, domače, kot da bi prišli bolj na obisk kot na preverbo.

Po drugi strani pa se kaj lahko - in manj številnim družbam še laže - pripetijo nihanja v intenzivnosti dopolnilne dejavnosti na kmetiji. In je krušna peč segreta le toliko, da okoličani, ki so prišli na čaj in mehurčke, niti ne snamejo puhovk, narezek in juha sta servirana istočasno, le za spoznanje kislo zelje, medium rare pečenice in ajdovi žganci pa občutno zaostajajo za najbolj dobrohotnimi pričakovanji.

Če rečemo, da imajo pri Ogrincu, kjer malone vse pridelajo in predelajo sami, pogoje in da šepa izvedba, pač nismo omenili najbolj udarne specialitete, odprtega vina, kakršnega ata Ilovar pomni iz ranjke Jugoslavije, kapljice, ki bliskovito zdrami čute in po kateri se kmalu oglasi naglavno ožilje. Ali pa je za pritisk kriviti sicer zelo uglajeno žganjico? Priporočamo ljubiteljem avtohtonih spodbujeval in doživetij.