Konoba Bušćina, Bušćina pri Umagu
Pri omamnem lovkarju
krožnik ribjih predjedi
foto: Pastirica
Prečkajte mejo v Sečovljah in nadaljujte proti Umagu, kmalu ugledate smerokaz levo proti konobi, ki jo najdete v istoimenski vasici. Ženstvo konobe se suče za štedilniki in ognjiščem od poldneva do polnoči, razen v torek, ko si krpa od tekanja obrabljene nogavice. Peko si je treba naročiti na številki 00385 052 732 088.
Specialitete:
domač kruh in olivno olje, morske ribe ali mesovje, tudi kozlički in jagenjčki, z gradele ali izpod peke, občasno meso istrskega goveda boškarina, najsibo v juhi, razkosano na biftke, florentince...če morete, pokusite čokoladni kolač z olivnim oljem in povejte, ali ustreza.
Vina:
preskočite odprta vina in planite naravnost na buteljke okoliških pridelovalcev, ki se nastavljajo v hladilnih omarah pri šanku. Žganjeljubi se bodo najbolje odrezali, če ostanejo pri preverjeni biski, srk sicer mlečnega sorbetta pa poskrbi za rahljanje prebavil.
V Bušćini smo uživali za nekaj čez 40 € na osebo.
Še sreča, da se nekatere oštarije nočejo ukloniti duhu sprememb in ostajajo pri svojih, tekom let preverjenih šegah, karakternih značilnostih in dimenzijah. Tako tudi prijetna konoba le streljaj od državne meje, ki bi se zaradi rednih obiskov slovenskih jedcev kaj lahko navzela ihte ali sle po prestižu. Čeprav se je Bušćina od našega zadnjega obiska okrepila s sodobnimi sanitarijami in obogatila izbiro buteljk, pa splošni vtis niti malo ne zaostaja za nekdanjim. Zunaj vrt z ognjiščem za poletne mesece, notri žepna kamnita jedilnica z ognjiščem za zimsko proženje prebavnih sokov, povsod okoli konobino ženstvo, mamce za štedilniki v kuhinji in natakarici za gradelo ali peko. Brez pomot in pritiskov, kakor si pač kateri gost zaželi. Ilovarjev kvintet si je tokrat zaželel ribe, pravzaprav hobotnice izpod peke, ki smo jo naročili dan poprej, in čas do nastopa glavnega lovkarja preživel zložno uživajoč. Od začetka, tam pri izboru hladnih ribjih predjedi, nam predvsem zaradi zmrznjenega carpaccia morskega psa in kiselkaste odprte malvazije (?) ni šlo najbolje od ust, a s krasnim domačim kruhom in blago ribjo pašteto započeta zadeva se je stopnjevala. Z bistro ribjo juho in, presenečenje, s polnovredno juho iz boškarina, istrskega goveda, ki si utira pot nazaj v hleve in na jedilnike, ter, kasneje, s prvovrstno črno rižoto, spodobno pašto in nič zadrobtinjenimi kapesantami, ki bi si vendarle zaslužile opekanje na ognju in ne na plošči. Zato pa zvezdi popoldneva in potem že večera, omamnemu lovkarju izpod peke, katerega nastop je bil tempiran do zadnjega hrustanja polipov na lovkah in do zadnjega soka, ki se je pocedil iz notranjosti ter iz povsem prepojenega krompirja, ni bilo oporekati ničesar. In si je zanj kvintet odpel še predzanjo luknjo na pasu, pojedel več od priporočenega odmerka in komaj prihranil kotiček za z olivnim oljem preliti čokoladni kolač. Bušćina ima sestavine, znanje in potrpljenje, da se po vsej sili ne pači z novotarijami in da ne kali lika istrske konobe, morebitna zgaga in spodrsljaji pa tudi niso tako kritični, da bi škodili celoti. Le tako naprej.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
