Gostilna Martin, Trbovlje
V samopostrežbi
nedeljski pogrinek
foto: Pastirica
Do Trbovelj se menda najde dovolj široka in utrjena pot, teže pa bo poiskati, katera izmed strmih, enosmernih uličic, ki se pnejo na Terezijo, skriva »kulinarično hišo«. Martin siti krajane od desetih dopoldne do desetih, ob petkih in sobotah pa do enajstih zvečer, ob nedeljah streže od poldneva do šestih samo kosila, ob ponedeljkih pa okreva. Telefon: 03 56 32 610.
Specialitete:
izbira juh, kozja skuta v slanini, postrv v šampanjski omaki, cvetober sladic; za domače filetirana morska riba in nedeljska samopostrežna kosila.
Vina:
zadovoljite se s poštenim odprtim belim gospoda Munde ali sezite po kateri izmed dvajsetine buteljk. Žganjeljubi bodo od Martina odšli nepotešeni, saj oštarija ne premore niti ene avtohtone žganjice.
S Terezije smo se zvalili lažji za okoli 50 € na osebo.
Ilovarjevi smo tisto nedeljo že skozi okna ujeli pogled na obsežno žlahto jedcev, ki je taborila v glavni jedilnici, takoj ob šanku naleteli na živahen tok gostov in strežbe ter bili na moč presenečeni, odkod tak promet v fini trboveljski oštariji. A vzrok tolikšnega obiska je tičal že za naslednjimi vrati, ogromna miza, do sitega polna pladnjev s sadjem, sladicami, ogrsko in joštom, solatnih skled in lesketajočih se pogrevalnikov. Kako se že reče, nedeljsko samopostrežno kosilo. Pustimo ob strani, da juho in glavno, pohano piško, vseeno prinese natakar, ampak - mar se ljudstvu tako toži po službeni menzi, tako mudi in ga tako grudi lakota, da mu je vseeno, če jedi venejo na neprimerni temperaturi, si niti v nedeljo ni privoščiti luksuza, da lahko izbiraš in ti nekdo streže? Hja, zato pa lahko poješ, kolikor ti srce poželi. In jedel je tudi Ilovarjev trio, a raje vzel v roke jedilni list, v katerem kljub temu, da je v Martinu sedež slow omizja, ni najti niti ene lokalne specialitete. Pa zato toliko več carpacciev, (črnih) tartufov, atlantske ribe po kosih ... kot da se ne bi niti za ped odmaknili od Ljubljanice. No. Morda je treba razumeti, da se Zasavcem, kadar gredo v fino oštarijo, pač ne ljubi jesti funšterca in jetrnice in grenadirmarša, morda, ne, zasigurno bi bil trio zadovoljen že z dovolj okusnim globalnoslovenskim scenosledom. Naj bo, rukola, češnjevec, panna cotta, pomaranče in banane za dekoracijo ali za vitamine, le da varno zdrsi niz goltanec. Tu pa nam Martin z izjemo dostojnega trisa pasiranih juh, v slanino zavite kozje skute in lahne postrvi v šampanjski omaki, dopadljivega pomarančnega ganacha in slastne orehove potice ni ponudil za obiranje dovolj mesnate kosti. In bi bilo bolje, ko bi na neizrazite, tudi ledene carpaccie, decembrske jurčke, od poti utrujene argentinske ramstke, razkuhane rizi-bizije in žafranove rižote brez značilne barve ali vonja čimprej pozabili. Martin je izpolnil osnovno poslanstvo, našel si je nišo in zadovoljne stranke, a če niste iz soteske ali se niste posebej dogovorili za predstavitev zasavskih jedi, bolje, da ne upate na razsvetljenje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
