16. 6. 2011 | Mladina 33 | Konzum
Restavracija Kotlar, Kobarid
Pri nežni predigri
portal
foto: Pastirica
Kotlar se je ustalil sredi glavnega kobariškega trga, odprto ima od poldneva do desetih zvečer, ob sobotah in nedeljah potegne do enajstih, ob torkih in sredah pa sploh ne dela. Telefon: 05 389 11 10.
Specialitete:
olivno olje, izbor hladnih predjedi, kapesante, jadranska in atlantska riba, školjke in mehkužci tako ali drugače, kobariški štruklji.
Vina:
peneča rebula iz pipice, sicer pa po sortah urejena vinska karta s poudarkom na briškem kombinatu. Žganjeljubi bodo zadovoljni tako s slivovko kot z luštrekom in pelinkovcem.
Izlet do Kotlarja nas je stal okoli 50 € po osebi.
Ker je bila napoved ugodna, je Ilovarjev trio zavihal šoferske rokavice, zategnil varnostne pasove in jo potegnil tja do Kobarida, kjer je Kotlar že dolgo čakal na vnovično preverbo. Morda je kriviti recesijo, morda ferragosto, ampak v po morski ribi znani oštariji, kjer bi pred leti skoraj še sami začeli govoriti po italijansko, so tisto sobotno popoldne stregli pretežno kontinentalne goste, na sporedu pa so bili pretežno dunajski šniclji in kalamari. Res čudno. Saj Kotlar, ki za pogrinjek prinese z zelišči malenkost odišavljene ocvrtke, mini miške, še vedno lahko pocrklja z nekaterimi nežnostmi, ki jih ne obvlada niti veliko za ribovje specializiranih restavracij. Prva je seveda neomejena dobava briške peneče rebule, ki se lahko izkaže za dobrodošlico ali za nevsiljivo spremstvo, druga pa bera hladnih predjedi, ki jih gostom v fascinacijo servirajo na ogromnih krožnikih in resda plastičnih, a sokove zadržujočih krožničkih. Ker se je Ilovarjevim nemalokrat pripetilo, da riba ali mekužec ni imela okusa po ničemer, niti po morju ne, ali pa so jo ugonobili z začimbami in dodatki, je zato toliko bolj ceniti svežino Kotlarjeve nastrgane rakovice, sladkobo ocvrtega škampa, okus sipe v solati in diskretno okisanega carpaccia iz brancina ter pojamrati edinole zaradi tartufate, ki je kazila kos na žaru popečene grdobine. Čeprav bi tudi sredi poletja v ribji oštariji pričakovali ribjo juho, smo se potolažili z izvrstnimi, le s kapljico olivnega olja prelitimi kapesantami z žara, potem pa že bolj z nejevero opazovali jezero okoli pestrega izbora sicer slastnih školjk in še drugi, tokrat s sirom in smetano ugonobljeni trio kapesant, ki se je od kdovekje pricedil k porciji školjk na buzaro. Je šef, ki je bil spočetka tako neučakan in govoril o popoldanski malici, spregledal našo prozorno krinko, mar gre za belo ali rdečo buzaro, za ribjo osnovo ali za endemični zvarek iz sočivja, drobtin in začimb? Glej si ga no glej, le malenkost redkejša inačica iste uganke je uokvirjala škarpino, ki jo je trio zmazal brez premora in pripomb, do zadnje ličnice v debeli glavi, potem pa zapečatil vtise z zmerno oslajenimi kobariškimi štruklji, desertnim vinom in tropom žganjic. Kljub ljudskemu izročilu - Kotlar ima v paci več od enega kalamara.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
