16. 6. 2011 | Mladina 21 | Konzum
Gostilna Asado, Levec
Pri nepopolnem kompletu
jastog pozira
foto: Pastirica
Levec stoji med Celjem in Žalcem, Asado pa tik ob glavni cesti. V Asadu se ubadajo z ribami na petek in svetek, od enajstih dopoldne do enajstih zvečer. Telefon: 03 492 23 90.
Specialitete:
olivno olje, atlantska riba in steaki. Pozor, sol!
Vina:
pest odprtih in dve desetini buteljčnih vin ter penin. Brez endemičnih žganjic.
V Asadu smo vedrili za nekaj več od 70 € po osebi.
Ker se nam celjsko področje zaenkrat ni izkazalo z rodovitnostjo, je bil Ilovarjev trio ob zavzemanju položaja v Asadu nemalo presenečen. Glej si ga no glej - oštarija, ki ji sredi ponedeljkovega popoldneva ne manjka zadovoljnih in po vsem sodeč stalnih strank, oštarija, v kateri si lahko sredi Štajerske odpočiješ oči na nič načičkani ali barvno odbijajoči notranjosti. Prijetno, učinkovito. Čeprav so se v Asadu potrudili z ureditvijo in tudi izurjenostjo osebja, pa jim nekatere, veliko bolj ključne potankosti povzročajo preglavice, katerih morda nikoli ne bo občutila njihova, kalamare in školjke na buzaro in ribje plošče prežvekujoča klientela. Trio je moral tako že uvodoma zajeti sapo zaradi veličastnega ovala, ki je kar prekipeval od peteršilja, rukole, masla, industrijske vložene zelenjave vključno s šampinjoni... Saj smo naročili samo porcijo mesnega in ribjega tatarca ter tris morskih predjedi! Tatarca, ki naj bi, če ga že mlinčijo z mlinčki, v obeh različicah obdržal več okusa po osnovi in manj po primeseh, tatarca, ki se ga maže na popečene in ne vlažne, mlačne, pogrete kruhke. No. Trio se je pri hladni predjedi, s katero bi se nasitilo enako število drvarjev, omejil na soliden brancinov in lososov carpaccio, piknil anemično solato iz hobotnice in, potem ko je ugotovil, da se odprti chardonnay prej bije kot sklada z ribo, čakal na nadaljevanje. Morda se v Asadu kdaj tudi pobrigajo, da sicer krepke goveje juhe ne presolijo, morda kdaj ne prežgejo čebulne juhe, morda bodo kdaj vključno z večino domačih gostincev spoznali, da ribja juha, tudi če se ji reče čorba, ni nasitna in balasta polna mineštra iz mehkužcev. Ampak tisto, kar se nam je ne glede na dostojno črno rižoto pripetilo kasneje, je pa za v anale. Prav. Denimo, da se primeri in kuhar naročenim rezancem s tagliato pozabi priložiti osnovno sestavino, rezine pljučne oziroma biftka. Jih natakar odnese nazaj in prinese nove, kompletirane? V Asadu že ne, temveč si jih moraš, iz hladne pašte in vročega mesa, kompletirati sam. Ali pa zanemariti nepotrebno. Čeravno ime, prevzeto od žlahtne argentinske prakse popekanja goved, kar samo vabi sline v žrelo, Asado ne premore žara na trda goriva in se lahko njegov t-bone steak izkaže le z okusnostjo, ne pa tudi z mehkobo in obiljem soka. Za enak, sila povprečen vtis, so kljub izvenserijskim dimenzijam poskrbeli tudi škampi, nič bolje se niso odrezali niti radič iz supermarketa in sladice. Resnično, Asado z izjemo prej omenjenih tatarcev ne packa s primesmi, ne utruja z začimbami in je ena redkih oštarij, kjer ti pokažejo, katero ribo so tisti dan ujeli. Ampak za kaj več od pričujočega vtisa bi bilo treba povrtati za surovinami globlje od prve cash&carry veleblagovnice.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
