16. 6. 2011 | Mladina 17 | Konzum
Gostilna Na griču, Sveta Trojica
Pri mastni kapesanti
hiška
foto: Rudi Jazbec
Sveta Trojica leži par kilometrov južno od Lenarta, pot je označena, hiške pa ne morete zgrešiti. Na griču pečejo ribe od desetih zjutraj do desetih zvečer, ob petkih in sobotah potegnejo do enajstih, ob ponedeljkih pa vlečejo krape iz jezera. Telefon: 02 729 23 56.
Specialitete:
domač kruh, meso iz tünke, okisana govedina, krompirjevi lulčki.
Vina:
pitno hišno belo in buteljke okoliških vinarjev. Borovničevec in višnjev liker.
Na griču smo se prebili za malo manj od 40 € po osebi.
Ilovarjevi smo se že večkrat pojali okoli Svete Trojice, a nismo šli nikoli pogledat, kaj nudijo v drugi najmarkantnejši stavbi v vasi - v prisrčni hiški na idealni poziciji vrh slemena, odkoder se vidi na jezero in okoliške griče. Res, pozicija, posebno klop pred vhodom, je idealna, kakor je bila za posedanje na žepnem vrtu idealna tudi tista nedelja, nervoza je dajala edinole mojstra Jazbeca, ki mora po novem čakati na natakarja brez hudičevih smotk. No. Ilovarjev trio si je tako lahko v miru ogledal jedilni list, dodatek s spomladansko in list z dnevno ponudbo oštarije, ocenil, da si spričo ponujenega ne upa tvegati slow scenosleda in da bi ribo, ki se ji Na griču posebno radi posvečajo, omejil na en menu in tri kapesante. Izbira se je uvodoma izkazala za posrečeno, saj smo užitkoma zmazali lep kos okisane govedine iz juhe in bili navdušeni nad pašteto, sočnim mesom iz tünke ter novodobno nadgradnjo, ocvrtimi koluti čebule, ki znajo z omaščenim kosom črnega kruha zaokrožiti prleški sendvič. Le za odtenek slabše se nam je godilo z juhami, z ribjo, ki je navzlic preobilju mehkužcev postregla s pravim okusom, s kremno čemaževo in z govejo, katere začinkasti nadih je hitro zakril jetrni cmok. Ko smo ugledali na ajdovo kašo in paradižnikovo salso posajene, pohane beluše, smo si mislili samo, da se Na griču avanture ne izplačajo, ampak z vinom in oljem preplavljeni pedoči na belo in s sirom ter smetano zatrpane, sicer kapitalne, sveže kapesante pač ne sodijo drugod kot v poglavje o uničevanju materiala. Znajo Na griču, če se že ne ubadajo z regionalnimi specialitetami, speči kak biftek, omehčati divjačino, se lahko pohvalijo s slastno ribo? Če je soditi po notri čisto surovem kosu pljučne, vepru, za katerega žvečenje bi bilo treba najeti bobra, in po brez tržaške še bolj pustem porcijskem zobatcu s kupom graha in prozornim izgovorom za blitvo - niti ne. Bi se lahko potrudili za okusnejši motovilec, pripravili dve udarni namesto šestih medlih prilog, bi lahko gostom vsaj pokazali buteljko, če si je že ne upajo pustiti pri mizi?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
