Gostišče in turistična kmetija Marin - Miler, Šentanel

Šentanel leži v hribih nad Prevaljami, z glavne ceste vodijo smerokazi, Marin pa ima največje parkirišče v vasi. Telefon: 02 824 05 50.

Specialitete:

domač kruh, skuta s čebulo in bučnim oljem, jagnjetina, klocovi nudeljni.

Vina:

odprto belo za špricerje, cvičk, refošk in pest buteljk. Žganjeljubi se bodo zmrdovali nad ekstrakti v vilijamovki in potem premišljevali, ali se ni kaj podobnega primerilo tudi borovničevcu.

Pri Marinu smo se sončili za okoli 25 € po osebi.

Kdo bi si mislil, da bo tako težko! Ker se je tisto nedeljo obetalo lepo vreme in je zapisnikarica Konzuma izrazila željo, da bi se šla sončit na Koroško, je ata Ilovar poprijel za telefon in se lotil poizvedovanja, a kmalu izgubil začetni zanos. Je mogoče, da se koroške oštarije večinoma ubadajo s šniceljni, turistične kmetije pa ne nudijo več od ustaljene, dolgočasne formule gobova, goveja, tri vrste mesa, tri vrste prilog? Kako, da ponekod teden zaključijo že v soboto, drugje pa v nedeljo ne zdržijo dlje kot do štirih, so Korošci res tako hitri jedci in pridni delavci, ali pa gre bolj za prehranjevanje kot užitek?

Kljub črnogledim domnevam pa je v "turistični vasi" Šentanel, katere največjo turistično kmetijo in gostilno obenem si je Ilovarjev kvartet izvolil za prvo rezervo, sijalo sonce. In je tudi jedilni list obljubljal več od polnjenja prebavil, vsaj kako domačo skuto in sušeno mesovje, prežganko, ajdovo kašo in zabeljen fižol, jagenjčka, mežerle in klocove nudeljne.

Žal pa je že uvodni narezek, kjer se je kar gnetlo očesu prijetnih mesnin, presenetil z neverjetnim pomanjkanjem karakterističnega ali sploh kakršnegakoli okusa in bi se od vse te plehke plejade spodobilo omeniti le s krepkim bučnim oljem zabeljeno, s čebulo krito skuto. Nič bolje se niso odrezale niti juhe, saj smo v goveji zavohali začinko, pogodrnjali zaradi obilice škroba v sicer vodeni gobovi in le stežka dojeli, da se Marinovim kuharjem ne posreči niti obdelava moke za navadno prežganko.

Pri Marinu so regrat, na katerega so bile naslovljene pobožne želje kvarteta, razsekljali na prafaktorje in poparili z maščobo, da je iz solate nastala mineštra, njihove pečenke pa so se z izjemo jagnjetine izkazale za kaj pusto izbiro. K temu prištejte žilav jagenjčkov zrezek ter prikuhe, nič kislo zelje, postan pražen krompir, do amena presušene štruklje in nič boljšo ajdovo kašo, pa Vam bo jasno, zakaj se je kvartet na koncu počutil kot v menzi.

Marinovo čast so do neke mere rešili resda zapoprani in slani, a hrustljavi mežerli, klocovi nudeljni iz suhih hrušk in s skuto polnjen ajdov cmok, ki se ni prijemal na dlesni, na splošno pa bi rekli, da se je Marinu od našega zadnjega obiska primerilo tisto, česar se je bilo najbolj bati. Napredek in razmah, tja do šotora Katarina na začetku vasi, kjer se poleti sigurno popije marsikatera kupica in razdre marsikatera šala. Od turistične kmetije do veleturizma.