Okrepčevalnica Špelca, Gornja Košana

Proti Košani zapeljete z glavne ceste med Pivko in Ilirsko Bistrico, menda pa bo veljalo prej pogledati na zemljevid, da bo pot krajša. Špelca ima odprto od desetih dopoldne do enajstih zvečer, ob ponedeljkih pa futra samo krave. Telefon: 05 753 04 13.

Specialitete:

domač kruh, pršut in salame, mineštre in jote, pečenke in prate, občasno tudi bikci, žrebički in jagenjčki, zelenjava z vrta.

Vina:

močno briško belo in krasen refošk. Žganjeljubi se bodo težko odločili za zaporedje in ritem, v katerima bodo zvračali poštene odmerke Špelcinega izvrstnega sadjevca, brkinske slivovke in dišavnega brinjevca.

Pri Dolganovih smo pomazali za manj od 25 € po osebi.

Minilo je nekaj let in nekaj neobveznih, med tednom opravljenih in ne tako prepričljivih obiskov in na vsem lepem Konzumovo čelništvo več ni vedelo, zakaj je v Špelci mazalo s kruhom in se prekopicevalo v sladostrastju. Ampak tisto, kar se devlje v lonec med tednom, ko od centrov konzumiranja odmaknjene oštarije strežejo bolj domačim pobom bolj tekoče zadeve, se seveda težko primerja z nedeljsko ponudbo in razpoloženjem. Razpoloženje pa je bilo tisto nedeljo podprto s tekočimi, trdnimi in niti ne tako obrobnimi zadevami, kakor je način in tempo strežbe ter občutek za odmerjanje jedi. Resda se je Ilovarjev septet z odposlancem črnogorskega dvora na čelu ustoličil tik pred popoldne vedno bolj aktualnim šankom, resda je bilo v podporo pitno vino in izborne žganjice, ampak Dolganovega ata je tisto popoldne čakal zahteven zalogaj - kako ustreči jedcem, ki se ne morejo zmeniti sami med seboj?

Našemu gostitelju, katerega krasijo košate muštace in razumevanje za lačne soljudi, pa sploh ni bilo težko. Vzdražiti brbončice s pršutom in še mlado suho klobaso, ki ju strokovno zori sam, izvabiti prve vzdihe z jušnikom gospodinjine ješprenove mineštre in zmagoslavno končati prvi polčas z njoki in golažem iz divje in domače svinje. Ker smo si iz domače kuhinje priredili slow scenosled, smo Ilovarjevi zaporedoma nabodli še po tri grižljaje slastnega biftka od bikca, po dobro vilico nič slabše vratne pečenke istega bikca in po zelo prepričljiv vzorec kuhane prekajene klobase in pečenice. In se nam je zaradi pristnega okusa mesovja in preprostih, a domišljenih prilog skoraj prikazala Istra. Bledo govejo juho na stran - kaj bi Dolganovi, ki svoje goste kot kaka turistična kmetija razvajajo z lastnimi pridelki, šele ušpičili, ko bi si omislili gradelo?