17. 6. 2011 | Mladina 48 | Konzum
Gostilna Sonja, Izola
Pri škampih za vse
škamp v primežu
foto: Rudi Jazbec
Ko ste enkrat v Izoli, jo uberite na semaforju proti Simonovemu zalivu in nato takoj desno, kmalu ugledate Sonjino parkirišče. Sonja nabrusi kuhalnico opoldne in gre spat ob pol desetih, v sezoni šele ob pol enajstih zvečer, ob sredah pa ima zaprto. Telefon: 05 640 35 00.
Specialitete:
jadranska riba in škampi.
Vina:
pitna malvazija in komaj refošk ter nekaj buteljk za izbrane goste. Grappa in rutica le za najbolj srčne žganjeljube.
Sonji smo odšteli nekaj čez 40 € po osebi.
Medtem ko marsikje še vlada prepričanje, da je treba ribe uživati pozimi, ko so najbolj tolste in jih je največ, daje Obala in z gostilnami na gosto posejani Piran vtis zapuščenosti. Medtem ko sosednjo Istro oblegajo Tržačani, vlada ob morju globoka posezona in le vprašati se je, kako da si vsa ta množica oštarij v poletnih mesecih ni zagotovila zvestih strank.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 6. 2011 | Mladina 48 | Konzum
škamp v primežu
foto: Rudi Jazbec
Ko ste enkrat v Izoli, jo uberite na semaforju proti Simonovemu zalivu in nato takoj desno, kmalu ugledate Sonjino parkirišče. Sonja nabrusi kuhalnico opoldne in gre spat ob pol desetih, v sezoni šele ob pol enajstih zvečer, ob sredah pa ima zaprto. Telefon: 05 640 35 00.
Specialitete:
jadranska riba in škampi.
Vina:
pitna malvazija in komaj refošk ter nekaj buteljk za izbrane goste. Grappa in rutica le za najbolj srčne žganjeljube.
Sonji smo odšteli nekaj čez 40 € po osebi.
Medtem ko marsikje še vlada prepričanje, da je treba ribe uživati pozimi, ko so najbolj tolste in jih je največ, daje Obala in z gostilnami na gosto posejani Piran vtis zapuščenosti. Medtem ko sosednjo Istro oblegajo Tržačani, vlada ob morju globoka posezona in le vprašati se je, kako da si vsa ta množica oštarij v poletnih mesecih ni zagotovila zvestih strank.
Ilovarjev trio tisto nedeljo resda ni pretaknil vsake špranje, ampak edino, ki se je lahko izkazala z obiskom in vzdušjem, smo našli v Izoli. Sonja, pri kateri smo prebavljali še, ko je privabljala izletnike v Korte, si je v Izoli našla dovolj odmaknjen in - če ne sedite v zastekljeni izložbi, temveč na vrtu ali v žepni jedilnici - prijeten kvartir. Kolikor zmore kuhinja, toliko sproti pojedo pretežno domači gostje, ki so tisto nedeljo prihajali v neprekinjenih valovih in naročevali eno in isto jed. Škampe na buzaro, umešane med široke rezance, škamp sočen in svež, pašta al dente, s smetano zgoščena, a lahkotna in po morju dehteča buzara.
Ker si Ilovarjevi ne predstavljamo obeda brez primernega uvoda in zaključka, smo morali tekom trudapolne preverbe ugotoviti tudi, da si od Sonjine sipine solate bolj sit kot potešen, da njeni bobići nimajo želenega okusa po koruzi, da njen pusti zajec v golažu težko parira doma valjanim fužem in da se ji je panna cotta sfižila v vanilijevo peno z marmelado. Sonja morda ni pravi naslov za preobjedanje, a poleg usodnih škampov vsaj njena bistra ribja juha in slastni kilski brancin, katerega niso zalivali s tujerodnimi dodatki, pričata o spretnosti in skrbi za surovine ter vabita na priložnostni obisk.