Restavracija JB, Miklošičeva 17, Ljubljana

Na začetku Miklošičeve ne bo težko najti JB-ja, ki kuha od enajstih dopoldan do polnoči, ob sobotah začne šele za večerjo, ob nedeljah pa obesi kuhalnico na klin. Telefon: 01 474 72 19.

Specialitete:

jadranska riba in kontinentalni scenosled, predvsem pa gosja pašteta in jetrca, iberski pujs, iranski žafran in vrhunske sladice.

Vina:

izbor buteljk, ki si jih lahko ogledate v hladilniku. Morda se v špajzi poleg mednarodnih atrakcij najde tudi kaka domača žganjica.

JB nas je sezul z okoli 105 € po osebi.

In kaj počne v mavzoleju Plečnikove zavarovalnice na Miklošičevi Janez Bratovž, eden slavljenih kuharjev domovine, ki je do nedavnega istočasno šefoval kar na dveh lokacijah, v svojem kvartirju in v Podvinu? Po vsem sodeč streže prestižni klienteli, kateri mora že ugajati taktno osebje, meščanska oprema obedovalnice, fino posodje in nič okornejše aranžiranje predstavljenih jedi, za katere se v kleti ali hladilniku vedno najde primerna spremljava. In da ne pozabimo - klientela nedvomno uživa ali celo cepeta z nogami od ugodja ob Bratovževih paradnih disciplinah. Le-te segajo od umetelnega rokovanja z gosjimi jetri, katera mlinči v pašteto ali jih, nežno popečena, poudarja s konjakom, sladkim sadjem, chutneyem ali marmelado, do cvetobera desertov, zaradi katerih popade tasladka tudi najbolj okorele indiferentneže.

Seveda se Ilovarjev trio tekom dovolj jedrnate preverbe ni naslajal samo z Bratovževim čokoladnim soufflejem in moussom, panno cotto v osvežilni pasijonkino - rabarbarini in običajni izvedbi, seveda ni ploskal z ušesi le zaradi sladic, temveč opazil tudi, da ima JB tudi verodostojno tuno in sveže škampe, ki si jih upa ponuditi skoraj presne, le malenkost marinirane ali termično obdelane. Sladko! Kakor tudi nežna krem česnova juha, zaradi katere te ne preganja zadah, spodobna gobova brez odvečnih gostil in peteršiljeva bebipapa. JB se lahko izkaže tudi z neverjetno okusno trebuševino iberskega pujsa, ki ji prilaga enakovredno omako iz črnih trobent, po novem pa se, če je soditi po nekaterih prijemih, peča tudi z znanstveno dokazanimi čudesi molekularne kuhinje.

Škoda le, da v kuhinji ne vlada perfekcionizem, ki bi ga pač pričakovali glede na spodaj obelodanjeni, zaenkrat v zgodovini Konzuma rekordni seštevek. In da nekatere jedi slejkoprej razočarajo - čisto anemični filet grdobine z žara s priloženo izvensezonsko zelenjavo, medli tris mesovja (glej foto), rižota, v kateri se namesto paradižnika čuti prekajena ricotta, v Istri nagrajena polenta s prvovrstnim žafranom, čez katero so menda takrat legli neprimerno bolj sveži beli tartufi... JB je nastavil visoko, astronomsko, a težko upraviči vse postavke in bi ga še teže priporočili sleherniku, ki se tam ne more mastiti na račun firme, posledično pa trpi obisk in s tem tudi vzdušje, surovine ter procesi v kuhinji. Hja, vsak mavzolej nekaj stane.