17. 6. 2011 | Mladina 42 | Konzum
Turistična kmetija Pavlin, Šenturška gora
Na gorenjskem pršutu
narezek
foto: Rudi Jazbec
Peljite se iz Ljubljane proti Krvavcu in še pravi čas odvijte desno proti Apnu, potem ne bo težko najti Šenturške gore in Pavlina, ki najraje siti goste konec tedna. Telefon: 04 25 22 083.
Specialitete:
gorenjski pršut, klobase in pečenke in krače s kislim zeljem in praženim krompirjem, glede sladkobe z baklavo primerljiva potica.
Vina:
piten cvičk in zanimiv "refošk". Sadjevec: odsvetujemo.
Pavlinovi so od nas hoteli samo malo več od 15 € na osebo.
Zapisnikarica omizja, ki včasih prebira rumeni tisk, v njem že zaradi prostora, ki ga je zavzemala, ni mogla spregledati vesti o možakarju, ki v hribih pod Krvavcem zori svoj, gorenjski pršut, ki da ga hvalijo celo Primorci. Pa smo si rekli - možak, gospod Janez, že na fotografijah s stasitostjo in zdravo barvo prepriča, da mu je zaupati glede mesoznanstva; pojdimo pogledat, morda pa se kakšno lepo pitano prase in zrel pršut, če jih je že skoraj zmanjkalo na Krasu, najde na Gorenjskem! No, gospod Pavlin v svoji turistični kmetiji velikosti planinskega doma, ki poleti hladi goste pod kozolcem in v bazenu, resnično nudi s primorskim primerljiv pršut, če seveda ni za merilo nič bolj izbranega od osmic.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 6. 2011 | Mladina 42 | Konzum
narezek
foto: Rudi Jazbec
Peljite se iz Ljubljane proti Krvavcu in še pravi čas odvijte desno proti Apnu, potem ne bo težko najti Šenturške gore in Pavlina, ki najraje siti goste konec tedna. Telefon: 04 25 22 083.
Specialitete:
gorenjski pršut, klobase in pečenke in krače s kislim zeljem in praženim krompirjem, glede sladkobe z baklavo primerljiva potica.
Vina:
piten cvičk in zanimiv "refošk". Sadjevec: odsvetujemo.
Pavlinovi so od nas hoteli samo malo več od 15 € na osebo.
Zapisnikarica omizja, ki včasih prebira rumeni tisk, v njem že zaradi prostora, ki ga je zavzemala, ni mogla spregledati vesti o možakarju, ki v hribih pod Krvavcem zori svoj, gorenjski pršut, ki da ga hvalijo celo Primorci. Pa smo si rekli - možak, gospod Janez, že na fotografijah s stasitostjo in zdravo barvo prepriča, da mu je zaupati glede mesoznanstva; pojdimo pogledat, morda pa se kakšno lepo pitano prase in zrel pršut, če jih je že skoraj zmanjkalo na Krasu, najde na Gorenjskem! No, gospod Pavlin v svoji turistični kmetiji velikosti planinskega doma, ki poleti hladi goste pod kozolcem in v bazenu, resnično nudi s primorskim primerljiv pršut, če seveda ni za merilo nič bolj izbranega od osmic.
Za razliko od pršuta, ki je še vreden greha, pa se večini drugih jedi pozna stare šole širokogrudnost s poprom, sladkorjem in soljo, predvsem pa tempo, v katerem so postrežene in zaradi katerega trpi kakovost hrane. Se je kdaj zgodilo, da smo Ilovarjevi vstali od mize že ob četrti uri popoldne? Ne da bi se spomnili. Pa se nam niti ne bi tako otepalo, ko bi bila Pavlinova salama in pečenica kaj boljši od povprečne mesarske, ko bi naleteli na prepričljivejšo govejo juho, na solato, ki ni kupljena v trgovini in na mesovje, svinjsko kračo in krvavico, iz katerega med čakanjem v pečici ni izpuhtela vsa vlaga. Hitro je, poceni tudi. Morda pa bi veljalo priti točno opoldne in ne ob enih, da bi ujeli kaj, kar bi lahko stalo ob strani krasnemu kislemu zelju in praženemu krompirju? Kdo ve, morda pa je res, kar je pripomnil gorenjski gost Konzuma, da te imajo tu najraje, če čimprej poješ in greš. Pač ustanova, ki je zapisana prehrani in ne užitku.