Gostilna Kalan, Zgornja Polskava

Zgornjo Polskavo najdete ob stari cesti med Slovensko Bistrico in Framom, Kalan pa nase opozarja z lepo vidnimi tablami. Kalanovo ženstvo streže lačnim od devetih zjutraj do enajstih zvečer, ob ponedeljkih pa počiva. Telefon: 02 80 36 462.

Specialitete:

vratina iz zaseke, sušena divjačina, jurčki na žaru, prepelica na proseni kaši, telečja zarebrnica, krompirjevi svaljki, pražen krompir, oblečena jabolka, šarloto rezervirajte vnaprej.

Vina:

 odprta vina sosednjega Leskovarja in nekaj štajerskih ter primorskih buteljk, ki jih točijo tudi po kozarcih, sommeliersko vodstvo. Žganjeljubom bosta pihnili na dušo domača travarica in slivovka.

Ilovarjevi smo se odpravili domov lažji za 35 € po osebi.

Zadnjič, ko smo se mastili pri Kalanovem ženstvu, smo se zglasili kar dvakrat zapored, enkrat na prešernem štajerskem martinovanju in drugič, naslednje popoldne, na celjenju prizadejanih ran. Tokrat pa je Ilovarjev trio zasedel pozicije popolnoma čil in zlakotnjen in bil že uvodoma vesel zaradi pravšnje obiskanosti vrta, ki se ni izpraznil vse do konca popoldneva. Krasno, oštarija z zvesto publiko, ki sicer, kolikor je bilo opaziti, najraje sega po nedeljskih menijih, faširanih in pohanih šniclih in jo nos težko odnese drugam. Denimo do izbora sušenih mesnin, ki nam je deloma, s slastno vratino iz zaseke, vloženimi jurčki in šalotkami, krepko vzburil brbončice, po drugi strani, še najbolj z divjačinsko pašteto in pohorsko bunko, pa nas pustil ravnodušne. Na las podobna občutja so nas prevevala tudi ob juhah, medtem pa so nam tople predjedi polepšale popoldne. Ker se obeta plodna letina gob, bi bil pač greh, ko svežih jurčkov ne bi prepustili rokam, ki jih ne kazijo s česnom in ki jih znajo sprehoditi čez žar brez viška maščob, z opečenim robom in sočno sredico. S sočnostjo se je odlikovala tudi pečena, na proseno kašo posajena prepelica, trezno zalita z vinom in z mero papricirana, potem pa si je Ilovarjev trio izvolil premor za sprehod in vmes preudarjal, ali se kuhinja enako odreže tudi z divjačino, po kateri naj bi slovela in ki jo pripravlja "po receptih Zalke Kalanove".

Čeravno so v Konzumovemu arhivu zabeleženi vse kaj drugačni vtisi s prve preverbe, je treba reči, da priporočilo glede divjačine ne velja več, saj se našega jelena ni dalo spraviti v promet niti z namakanjem in zalivanjem. Zato pa je treba Kalanovim podeliti priznanje za lepo začesnano telečjo zarebrnico, za pražen krompir, kakršnega ne pomnimo, in za krompirjeve svaljke (kranjsko: lulčki), ki jih je mojster Jazbec polizal do zadnje drobtine. V Kalanu so se morda pretegnili z debelino svojih steakov, ki jih težko zapečejo do prave mere, zasigurno pa bi morali tik pod Pohorjem poskrbeti za bolj prepričljivo bučno olje in izrazitejša jabolka, ki jih cvrejo v srajčki. Bi, ne glede na umestno svetovanje glede vina, gostom ustregli tudi z vinsko karto in buteljčna vina, četudi jih točijo na kozarce, predstavili s steklenico, namesto da dobiš na mizo samo kozarec in komentar?