Ribje okrepčevalnice, Ljubljana

Girice lahko pohrustate v kiosku Ribice, kiosku na ljubljanski tržnici, če ga ulovite ob tržnih dnevih poleti do štirih, pozimi do dveh; v okrepčevalnici Ribica, v Plečnikovih arkadah pod Tromostovjem takisto ob tržnih urah; v Konobi Katakombe na Starem trgu 19 vam jih ocvrejo vsak dan med osmo zjutraj in eno ponoči; v podhodu Plave lagune v obedovalnici Bono ribe jih dinstajo ob delavnikih med osmo in sedemnajsto uro, ob sobotah do dveh; v pivnici Trnovski zvon na Eipprovi 17 pa jih izmed pic izbrskate med tednom od devetih do polnoči, v soboto od enajstih do dvaindvajsetih, v nedeljo od dvanajstih do dvaindvajsetih, pozimi kakšno uro manj.

Pijača:

obvezno gemišt, v Konobi Katakombe tudi kaj bolj sofisticiranega, če so ribice preveč potopljene v olje, za želodec enega takratkega.

Ocvrte ribe vas bodo stale od 3,30 do 5,7 evra (s krompirjevo solato).

Vse se je začelo nekega poletnega popoldneva na nabrežju Ljubljanice, ko je sonce svetilo skozi veje vrbe, vince na mizi je bilo pravo, in ko je reka zadišala po postanem, se je prikradel spomin na brajdo stare gostilne Maček in na ... girice! Take dehteče, vroče, male in prozorne, z glavicami, občasno grenkim žolčem in drobovino, pokapane z limono in s priloženim kosom svežega belega kruha. Ker so friteze že zdavnaj izgnane iz naših kuhinj, cvrtje na star način pa za dober teden onečasti stanovanje, ni druge, kot da se girice pojejo v kakšnem obratu ribje hitre prehrane. In smo šli v prestolnici iskat te girice.

Začelo se je pri Ribici pod Plečnikovimi arkadami. Odkar so za mize s pogledom pod kiklo Tromostovja sedli turisti, so se ribe tam usmradile. Girice so bile hladne, posute s tržaško omako in tako mastne, da je bilo treba vse popoldne iskati primerno tekočinsko zdravilo za v olju utopljene in v želodcu obležale ribe. Pa še kajzerice so bile od predvčerajšnjim. A turisti se očitno ne pritožujejo.

V veliko manj uglednem obratu Ribice, to je v kamionu na tržnici, pa so bile vrhunske. Pred vami jih vržejo v olje, ck ck in so gotove, vroče, zelo vroče in ne drži se jih niti kapljica masti. Tržaško vam, če želite, dajo na rob krožnika (kako prijazno), limone, kolikor hočete, pa še kruh iz sosednjega kamiončka je svež. Nič zato, če je krožnik plastičen, nič zato, če sedite med kontejnerji, vonj iz Ribic je nazarenski in girice so verjetno najboljše v mestu.

V Konobi Katakombe na Starem trgu se hvalijo, da jih strežejo že od leta 1972. Medtem je to podjetje iz državnega postalo privatno, iz beznice srednje fensi, ampak girice se držijo, čeprav vam jih sedaj prinesejo iz sosednjega lokala, girosa Ati. A so spodobne, nemastne, sicer niso postrežene s kruhom, toda vino je v vinskih kozarcih. Girice v Katakombah so najbolj urbana izkušnja te hrane.

Presenečenje turneje so bile girice v Bežigrajski pasaži pri Bono ribah. Bile so definitivno girice z najboljšim umetniškim vtisom - njihove male črne očke so blestele, odete v plašček moke, ki se je na njihove kožice prilepil, ker so jih mokali mokre. Zato so bile lepe, a bolj z okusom po ocvrtih lignjih kot po giricah, pa vendar v kombinaciji s krompirjevo solato presenetljivo odlično kosilo.

V pivnici Trnovski zvon na Eipprovi se girice skrivajo nekje med picami. Že res, da sedite za leseno mizo, a kaj ko so ribice mrzle in - ne boste verjeli - pospremljene s čebulo! Čeprav je ta bolj za dekor, se nalezejo čebulne arome in sladkobe, tako da vas ima, da bi vse skupaj polili z majonezo in se dokončno zadenfali z girično solato.

Ja in medtem je prišla jesen, ribice so odplavale in zadišalo je po kostanjih.