Gostilna Gerbec, Ig

Na glavnem iškem križišču zavijte levo proti Kureščku in kmalu boste naleteli na Gerbca. Brez zanesljive telefonske številke ..

Specialitete:

marinirani melancani, goveja juha, prava grmada, idrijski žlikrofi, iške miške.

Vina:

odprto Kristančičevo belo in cabernet sauvignon, cvičk in Černetov refošk, sicer pa vrsta izbranih buteljk, večinoma na voljo tudi po kozarcih, strokovna svetovalna služba. Žganjeljubi bodo zadovoljni z domačim sadjevcem, dame pa s teranovim likerjem.

Gerbec nas je olajšal za okoli 50 € po osebi.

Ko je bilo najbolj vroče, je vrhovništvo Konzuma hodilo past konje na Kurešček, spotoma pa na Igu opazilo boleče renovirano domačijo, pred njo polno parkirišče pločevine in tablo, ki vabi lačne v notranjost. Ali, bolje, na vrt, kjer smo potem srebali špricer in se čudili ambicioznim cenam ter nazivom jedi. Familija Deu, ki ima v najemu staroslavno iško oštarijo, ima čut za prezentacijo plodov svoje kuhinje, ki sega iz ljubljanske kotline do primorske in Jadrana. Ali se lahko izkaže tudi z veščim rokovanjem s kuhalnico, svežimi in pristnimi surovinami ter s posluhom za potankosti? Ne bi rekli. Vsekakor pa lahko rečemo, da Gerbca krasi mlado in prizadevno natakarsko osebje, sposobno svetovati glede vina, ki je z lepo bero rinfuze in buteljk pač največja iška atrakcija. Resda je konkurenca bolj kilava - Gerbec denimo sušene mesnine kupuje v trgovini, feto, nadrobljeno čez sicer okusne marinirane melancane, ki smo si jih izbrali za predjed, pa lušči iz nemškega ali danskega tetrapaka.

Če bi se strinjali z njegovo govejo juho, v kateri so se menda med kuhanjem okopala tudi kaka jetrca, zadobi bučna kakršenkoli okus šele, ko ugrizneš v njej plavajoča, pražena bučna semena, pa tudi smetanasta gobova se ne more pohvaliti z izrazitostjo. Verjetno se je Ilovarjevemu triu izmaknila poanta čisto spodobnih sirovih štrukeljcev, ki jih pri Gerbcu prelijejo z jajčno omako, potresejo s črnim tartufom in gratinirajo, verjetno se le par dni po vrhunski polenti, ki smo jo užili v Istri, ne moremo ogreti za z zelišči naphano, instant inačico, ki je spremila nič več kot spodoben divjačinski ragu. Gerbec je zastavil visoko, a padel globoko v mediokriteto.

Tudi z jedmi, ki kuharjem ne bi smele delati prevelikih težav - s starikavimi jagenjčkovimi zarebrnicami, kritimi z zeliščno peno, s tenkim in prepečenim biftkom Lucifer, za katerega porabijo tedensko zalogo popra, in s postrvjo, katere priloga, pražene lisičke in presušena rižota z avtentičnim žafranom, ni prispevala h končnemu vtisu. Nekaj jedi, denimo k jagenjčku priloženi idrijski žlikrofi, "prava", torej z jajčno kremo in ne s pudingom narejena grmada, dejansko še predobro ustreza svojemu pojmu. Ampak kaj naj si mislimo o kuharju, ki potem čez to veličastno grmado nabrizga tudi veličasten kup umetne, vanilizirane smetane in ki si kljub izrecni želji gosta - brez čokoladnega ali karamelnega instant preliva - ne more kaj, da ne bi skutni zavitek onečedil vsaj z medom?