Restavracija JB Podvin, Mošnje

Glejte, kje se z gorenjske prometnice zavije proti Mošnjam in v trenutku se boste znašli pred restavracijo. V Podvinu kuhajo od enajstih dopoldne do enajstih ponoči, ob nedeljah le do petih popoldne, ob ponedeljkih pa sploh ne. Telefon: 04 53 25 280.

Specialitete:

gosja jetra, morska riba, steaki in divjačina.

Vina:

izbor slovenskih penin in buteljk vidnejših proizvajalcev. Med konjaki in digestivi najdete tudi kako presenečenje, kakor je srbska slivovka žuta osa.

V Podvinu smo se pustili streči za nekaj manj od 80 € po osebi.

Za obisk Podvina je ata Ilovar iz predala potegnil obvezno opremo, zajeten šop bankovcev, ki pač v tako reprezentativnem (internet: "v stilu veličastnosti") lokalu ne sme na noben način umanjkati. Kljub slovesu, ki se je drži, pa lahko restavracija pri Podvinskem gradu preseneti z nič nastopaško urejeno in poznavalsko osvetljeno notranjostjo ter s priljudno strežbo, izurjeno v natančnem besedovanju o jedeh in vinu. Ampak na vprašanje, ki je vrtalo Ilovarjev trio vsevdilj triurne preverbe, ni mogel odgovoriti ne natakar ne arhitekt prijetnega brloga. Kaj je v Podvinu tako posebnega, da upravičuje njegove visoke marže? Menda ne gre le za obširno vinsko karto, katere zvezdnice so razstavljene v hladilnikih blizu vhoda ali za, v našem primeru, pretežno duhovita in le izjemoma neumestna sommelierska priporočila?

No. Podvin je dvignil prvo obrv že z osnovnim, s sredico domačega peciva iz bele moke, ki je bilo s čičerikinim namazom za pogrinjek, kmalu zatem pa pogrnil z zasušeno skorjico poleg predjedi priloženega kruha, ki je izdajala njegov veteranski staž. Z nič več kot dostojnim izborom sušenih mesnin ali s širokogrudnim odmerjanjem limone, ki je premagala hobotnico v solati in tuno v carpacciu, se navsezadnje lahko pohvali veliko tukajšnjih oštarij, pa tudi tako temeljna goveja juha se v Podvinu ne more pobahati z nevemkakšnimi mišicami.

V scenosledu velikih krožnikov in srednjeevropskih porcij - prvak: mikro njoki z janeževim maslom in čebulno marmelado - pa se je vendarle našel vrhunski kandidat. Gosja jetra, ki jih Janez Bratovž od nekdaj rad melje v pašteto, sedaj pa tudi podlaga s pečeno breskvijo, sladi s hruškovim chutneyem ali čebulno marmelado, so definitivno vredna globokega ugriza. Našel bi se tudi kak za surovega dovolj svež in za na žar dovolj velik škamp, medtem ko nas niti sicer rožnato in sočno pečeno mesovje niti priloženo sočivje ni prepričalo, da ima JB dobre veze s pastirji in poljedelci. Ali, da lahko stalno preseneča s posebno inovativnimi recepturami, kamor verjetno ni šteti čokoladnega narastka in moussa ali creme brulee, ki jih v na las podobni maniri streže marsikatera fina restavracija. Za odšteto bi se moral Ilovarjev trio valjati po tleh v agoniji najtanjših končičev, pa si je le otrebil zobe in jo popihal domov.