Ivan Ilovar

 |  Mladina 15  |  Konzum

Turistična kmetija Pri Tavčarjevih, Hruševica

Tour de Kras: Pri hudi Kraševki

  • ocena: 3 / 5

tavčarjev portal

tavčarjev portal
foto: Pastirica

Pred bencinsko v Štanjelu zavijte levo proti Komnu in kmalu naletite na znak kmetije. Tavčarjevi imajo odprto ob sobotah in nedeljah od enajstih dopoldne do desetih zvečer. Telefon: 05 769 01 36.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Ivan Ilovar

 |  Mladina 15  |  Konzum

  • ocena: 3 / 5

tavčarjev portal

tavčarjev portal
foto: Pastirica

tavčarjeva krača

tavčarjeva krača
foto: Pastirica

Pred bencinsko v Štanjelu zavijte levo proti Komnu in kmalu naletite na znak kmetije. Tavčarjevi imajo odprto ob sobotah in nedeljah od enajstih dopoldne do desetih zvečer. Telefon: 05 769 01 36.

Specialitete:

domač kruh in pršut in melancani v kisu, jote in mineštre, pastičo, radič z vrta, domače klobase, krače, zajčki in pečenke.

Vina:

belo, kmetski chardonnay in fejst teran, tudi za na dom. Spodobni slivovka in brinjevec, ostra grappa.

Pri Tavčarju smo jedli vse od kraja za okoli 5.000 SIT na osebo.

Pri Tavčarjevih smo Ilovarjevi že pili teran in nabadali pršut tekom sondiranja terena, bili veseli, da smo lahko na dvorišču in ugibali, kdo se lahko kosa z domačo Kraševko. Kakor je ata Ilovar ugotovil že, ko se je hotel dogovoriti, da bi kvartet tudi tokrat jedel zunaj, na prvem pomladanskem soncu, se je, namesto da bi se kosali, pri Tavčarjevih bolje obrniti na obratno sorazmerno zelo dobrovoljni preostanek družine. Družine, ki konec tedna siti Italijane, domačine in Ljubljančane, da je veselje, in v katere loncih se, kakor je povečini navada v kraških turističnih kmetijah, najde kaj tudi za nepovabljene goste. Vsak pa menda, kakršnekoli so že razmere, pride do svoje fete pršuta, zašinka, salame ali pancete, s katerimi se poleg dišavnega terana lahko izkaže gospodar.

Za razliko od njega se ženam rado primeri, da poleg krasne, kostne goveje juhe zakuhajo tudi kaj zamokano, čeravno okusno joto, da je golaž vrh čvrstih njokov bolj podoben paradižnikovi župci in da se niti bolonjez ne odlikuje s polnostjo, kakršno nudi pastičo. Čeravno se je za radič, kakršen menda raste Tavčarjevim na vrtu, treba v prestolnici potruditi v bolj fine oštarije, in čeravno so njihove klobase na visoki primorski ravni, po drugi strani lahko razočarajo s presušeno in z mokasto omako prelito svinjsko kračo, pa tudi s hujšimi rečmi. Ne da bi se poznalo na okusu, jih zaradi vsepovsodi posejanih sledov namreč sumimo, da sodijo med začinkarje, kar je razvada, katere se je težko znebiš čez noč, kakor je tudi mikrovalovka, v kateri so pogreli iz kvašenega testa narejeni jabolčni štrudelj, eden tistih aparatov, ki zlepa ne izginejo od hiše. Bi se za začetek vsaj odpovedali najbolj očitni gesti negostoljubnosti in prenehali računati vsak kos kruha posebej?