Vinotoč Woelfl, Oberfahrenbach, Avstrija

Prečajte mejo pri Juriju, uberite jo do Lučan (Leutschach) in potem proti Gomilici (Gamlitz), nedaleč stran bo odcep proti Kreuzbergu, od tam pa Vam je v orientacijo razgledni stolp blizu kmetije. Ali pa vprašajte domače, ki pečejo postrvi samo po predhodnem naročilu in so dosegljivi na 00 43 3456 1629.

Specialitete:

bučno olje in domač kruh, liptovski, bučni, ocvirkov namaz, kibelflajš, postrvi v masti s krompirjevo solato, buhtlji.

Vina:

cvetober belih sort (laški in renski rizling, beli pinot, sauvignon, chardonnay, rizvanec) in barikiran zweigelt. Žganjeljubi bodo, posebej če jih tamladi Voukec zvabi v klet z žganjicami, pred težko preizkušnjo, med deseterico se najdejo tudi arcnije iz lesnike, kutine, plavkice, štajerski calvados in brandy.

Pri Voukecu smo zložno uživali za okoli 3.500 SIT na osebo.

Do Voukeca, kakor bi se poslovenjeno reklo domačiji Woelfl, ne bi, gor in dol po goricah, nikoli našli brez Konzumovega mariborskega zaupnika, ki nas je zvabil v slikoviti brlog. Brlog, ki je pač izjema med avstrijskimi vinotoči, ki se, bolj kot tisti v domovini, držijo predpisov in ne ponujajo za pod zob ničesar, kar bi presegalo sobno temperaturo, tudi kave ne. Ker pa so Voukeci, ki v leseni hiški iz turških časov vztrajajo že kakih sto let, znali ljudstvu in stroki predstaviti v masti ocvrte postrvi iz stričevega ribnika kot specialiteto, brez katere bi trpela turizem in izročilo, mati na šporgetu sredi kmetske izbe še vedno obrača porcijske plavutarice.

In ne samo to - tamladi Voukec, ki bi se, ko bi upošteval nove vinogradniške šege, lahko oblačil v prestižnejšo konfekcijo in se šel gospoda, je dobrovoljček, kakršnega srečaš le vsake kvatre, vrhu tega pa zna tako z vini kot z žganjicami. Ne da bi se posebej napihoval tako zvedave goste že uvodoma presune z zdravo bero belih vin in s svojim konjičkom, barikiranim zweigeltom, ki mu le izjemoma najdeš para na severu Slovenije, degustacija v kleti, kjer hrani zbirko vrhunskih žganjic, pa zaradi pitnosti ter čiste arome vzorcev kaj rada spodbudi značilne oblike družabnosti.

No. Podrobna preverba Voukecovih napojev Ilovarjevemu kvartetu ni tolikanj zameglila perspektive, da ne bi ugotovil, da pridelujejo Schilcherjevi izvenserijsko bučno olje in ržen kruh, da se pri narezku, ki bi nasitil dva drvarja, izkažejo z vrsto krasnih namazov, tudi iz mletih ocvirkov, in da suhe mesnine, kakor je bilo že opaziti med občasnim sondiranjem terena, v Avstriji pač nimajo tiste žlahtnosti, najsi so prekajene v črni kuhinji ali pri mesarju. Je kriv pedigre doma vzrejenih pujsev ali kaj drugega, se obeta na novo sprejetim članicam podobno izenačenje okusa?

Če je genetika napredovala, tega ni čutiti pri postrveh, ki jih Voukecova mati pred očmi gostov cvre, da hrustajo tudi rebrca, in pri krompirjevi solati, ki v solatniku čaka pred vrati, kvečjemu pri deloma uveli endiviji, ki je prav gotovo niso nabrali na vrtu. Verjetno bi se tudi sredi voljnih buhtljev, ki jih je vrhovništvo Konzuma še naslednji dan popekalo v toasterju, prileglo kaj avtentičnejšega od konfekcijske marmelade, ampak za izbor, kakovost, zložni tempo in predstavitev lastnih izdelkov lahko Voukecom samo čestitamo.