22. 6. 2011 | Mladina 13 | Konzum
Gostilna Kovač
V gnezdu kravat
kapasante
foto: Igor Škafar
Zavijte z ljubljanske obvoznice tam, kjer piše Tomačevo in se ravnajte po kažipotih gostilne. V Kovaču se sučejo okoli kravat od poldneva do desetih zvečer, ob sobotah in nedeljah pa si pustijo streči sami. Telefon: 01 537 12 44.
Specialitete:
morska riba, steaki, pečenke, ričoto.
Vina:
odprt Kristančičev beli pinot in cabernet ter fin Markovičev refošk. Dva ducata izbranih buteljk, brez strežbe po kozarcih. Žganjeljubi že iztaknejo kaj razen rutice, v sadjevec namočenim češpelj in pelinkovca .
Ne preveč ambiciozen obed pri Kovaču nas je stal nekaj čez 10 000 SIT na osebo.
Čeravno se ata Ilovar ni mogel spomniti, kdaj je bil nazadnje pri Kovaču, čislani mestni oštariji tam pri Stožicah, je bil šokiran. Kakšen vozni park, kakšna ploščina, koliko kravat in urejenih videzov sredi sredinega popoldneva, mar se je tako veliko gnezdo podjetniške subkulture napletlo šele po rušilni epizodi Zidarjevega boksarskega krožka in sosledne prenove? No, Kovač, ki je eliti nekdaj še najraje ponudil kakega brancina ali orado na žaru, sedaj že na vhodu vabi z impozantno vrsto v izložbi nastavljenih rib, med pečenke in šnicle in polže in žabje krake pa se je vrinilo tudi nekaj nevsakdanjih gostov. Mednje Ilovarjev trio, z izjemo kuhane šunke, najraje ne bi štel predočenih suhih mesnin, zaradi katerih se navadno ne hodi v oštarijo, temveč v špecerijo, kakor se hodi v špecerijo po edamec, ki je krasil narezek. Kovač si upa in nudi za hladno predjed tudi nastrgano (naribano?) meso rakovice, dovolj sveže, da je sočno, a pokapljano z močnim olivnim oljem in ponekod še vedno hladno od ledu, na katerem je čakal kleščar. Če je njegova goveja juha na ravni boljših ljubljanskih gostiln, pa v drugi polovici neizbežnega dvojca - kakšna je ribja ponudba brez bistre ribje juhe! - v krem gobovi najdeš tudi kak šampinjon, paradižnik in, na srečo, neortodoksno ljuto papriko. Veliko glasneje je trio predel zaradi Kovačeve invencije ali vsaj blagovne znamke, ričota, iz ričeta in jurčkov sestavljene, grizljave in masleno slastne rižote, pospravil solidne kapesante z žara in s polži z zelenjavnim maslom le podkrepil predsodke do polžev na Slovenskem. Ker se je ata Ilovar odločil, da bo ubral ribjo pot, ker je preostanek ekipe v kotlini, kjer ne vidiš ali vohaš morja, pametno vztrajal pri mesu in ker seveda v ponudbi ni bilo porcijskih rib z izjemo filetov, gojenih brancinov in orad ter postrvi, smo lahko le kibicirali, kako se pri Kovaču lotevajo ribe s krompirjem, in lužica pod ribo ni govorila v prid proceduri. Zato pa so se škampi na žaru izkazali za dovolj posrečeno izbiro in sta tako debel, sočen biftek kot telečji zrezek, ki si ga je omislilo oko odprave, pričala o vajeni roki v kuhinji. Kovačev sloves glede sladic je, bolj kot alkoholizirana Sacher torta, potrdil domač orehov sladoled z mandlji, kljub primerni izbiri odprtih vin pa se zastavlja vprašanje, ali si ne bi morali v tako dobro obiskani in tako finančno zahtevni oštariji omisliti več od ene buteljke, ki bi jo stregli po kozarcih in prepričljivejšo, na vrtu vzgojeno solato oziroma repincelj. V grobem: dobra mestna gostilna z zasoljenimi cenami, kar je pač vstopnina v krožek. Če nimate kravate, boste med največjim navalom v njej posedeli dlje, kot ste nameravali. Preverjeno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
