Gostilna Tramšek, Žerovinci
Pri novih Prlekih
zvonko predstavlja
foto: Rudi Jazbec
Tramšek stoji ob cesti med Ljutomerom in Ormožem, odprto imajo od desetih dopoldne do desetih zvečer, ob nedeljah in praznikih od enajstih dopoldne do sedmih zvečer, ob ponedeljkih pa študirajo nove recepte. Telefon za priporočljive rezervacije: 02 7194 097.
Specialitete:
domač kruh, sezonski scenosled prleških jedi in izumov, prleška mozzarella, izjemna tuenka in gibanica, ajdova kaša, sočna divjačina.
Vina:
tu je Koglov teren, z buteljkami se mu pridružijo okoliški vinarji. Žganjeljube bo presunila aroma ribezovega inhalanta.
Pri Tramšku smo zelo uživali za okoli 12.000 SIT na osebo.
Tramšek naj bi bil eden novih vetrcev, ki bi res že lahko prepihali štajersko kotlino, zamočvirjeno z izročilom omak, kotlino, ki se, hrepeneč po novostih, prevečkrat zgleduje po muhah prestolnice, namesto da bi pogledala v luenec svojih prednikov in pokukala k pregnanim severnim sosedom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
zvonko predstavlja
foto: Rudi Jazbec
ribica v srajčki
foto: Rudi Jazbec
Tramšek stoji ob cesti med Ljutomerom in Ormožem, odprto imajo od desetih dopoldne do desetih zvečer, ob nedeljah in praznikih od enajstih dopoldne do sedmih zvečer, ob ponedeljkih pa študirajo nove recepte. Telefon za priporočljive rezervacije: 02 7194 097.
Specialitete:
domač kruh, sezonski scenosled prleških jedi in izumov, prleška mozzarella, izjemna tuenka in gibanica, ajdova kaša, sočna divjačina.
Vina:
tu je Koglov teren, z buteljkami se mu pridružijo okoliški vinarji. Žganjeljube bo presunila aroma ribezovega inhalanta.
Pri Tramšku smo zelo uživali za okoli 12.000 SIT na osebo.
Tramšek naj bi bil eden novih vetrcev, ki bi res že lahko prepihali štajersko kotlino, zamočvirjeno z izročilom omak, kotlino, ki se, hrepeneč po novostih, prevečkrat zgleduje po muhah prestolnice, namesto da bi pogledala v luenec svojih prednikov in pokukala k pregnanim severnim sosedom.
No. Pri Tramšku, tam v samo pol ducata miz obsegajoči, v značilnem slogu opremljeni žepni restavraciji, Ilovarjev trio resda ni naletel na rukolo in carpaccio in tartufe, le na kak češnjevec in hidroponično papriko ter, poglavitneje, na Zvonka in njegov prleški dialekt. Ker je tudi njegova poučenost o ponudbi velela, naj zaupamo vodstvu, se je trio lahko vdajal redkemu razkošju, le pikal ponujene, brez stresa dogovorjene specialitete in srebal izbrana vina brez prevelikih ceremonij. In Tramškova prva kuhalnica se lahko izkaže. Najsi bo le z diskretnim, a mičnim aranžiranjem krožnikov in izbiro surovin, denimo mesa iz tuenke od soseda in skute, iz katere dela z bučnim oljem in praženimi bučnicami poudarjeno prleško mozzarello, najsi bo z zanimivimi recepturami, kamor sodi sožitje purana, oreha, rdečega radiča in mandarin.
Čeravno smo Ilovarjevi že okusili veliko prepričljivejšo gobovo in veliko bolj korenčkovo od predložene, z ajdovo kašo zgoščene žuepe, Tramškova zelenjavna garantira, da se spomladi v krožniku znajde tudi kaka po vrtu vonjajoča, lahna mineštrca, rezanci s skuto pa, da je vsa pašta kuhana al dente. Morda se je Ilovarjevemu atu vseskozi otepal puran, tudi s tisto papriko in špehom špikana rulada, morda bi pri Tramšku, namesto da ji prilagajo omako iz pomaranč, lahko našli kak od svinjske ribice sočnejši, čeravno ne tako gosposki kos ali jo dali pod močnejši drobnogled? Morda. Ampak zaradi z rožmarinom pretaknjenega bambijevega medaljončka s popečenimi jurčki in krompirjevim štrukljem bi padli s stola, tudi če ga ne bi podkrepil Koglov, za severna obzorja zelo poln shiraz. Izpod mize nas nista spustili ne krasna gibanica ne rahla makova rezina, trio pa je malce predramil račun, ki je demantiral optimistične prognoze. Lahkotna, duhovita košta, vprašanje le, če najde naslovnika. Upajmo.