Restavracija Luka Gourmet, Ljubljana

Luka Gourmet se je ustoličil v nekdanji kavarni Evropa nasproti Figovca. Pri Lukatu nudijo zajtrke, kosila in večerje, odprto imajo od devetih zjutraj do devetih zvečer, ob vikendih pa dajo mir. Telefon: 01 438 2424.

Specialitete:

italijansko ubrani scenosled, video spremljava, možna presenečenja.

Vina:

cvet Bricev in Kupljen in nekaj hišnih buteljk. Žganjeljubi se bodo že našli med Štekarjevimi žganjicami.

Video večer nas je koštal nekaj čez 12.000 SIT na osebo.

Ata Ilovarja je nekega večera, ko je križaril s službenim seniorjem, presunil gromozanski napis, ki je kričal iz kavarne Evropa. LUKA GOURMET! je rjulo s tridesetcentimetrskimi tiskanimi. Mar se bo kavarna, ki se je po upadu kavarniške klientele prekvalificirala v biljardnico in v disko, razcvetela v svetišče gastronomije, zadnje v nizu podjetij Luke Lesarja? No. Gospod Lesar nima le ogromnega napisa s svojim imenom nad šankom, temveč tudi vsaj deset malo manjših napisov s priimkom - Lesar a la carte - po stenah, med lesom, ki mestoma dela hudo silo Evropinemu marmorju, pa ni težko najti niti njegovih vizitk.

Pa pustimo oglaševalske in oblikovalske zagate, ki zaradi zračnosti in diskretne osvetljave prostora navsezadnje toliko ne bodejo v oči, pozabimo tudi na Robbieja Williamsa, Il Divo in Sade, ki so, projicirani na steno in predvajani preko zvočnikov, Ilovarjevemu triu znatno otežili prebavo, in se posvetimo bistvenemu.

Poleg kosil s ciljno študentsko publiko strežejo zvečer z malo bolj finim, bojda "italijansko" ubranim scenosledom, ki ne obsega preveč jedi, in ki je skupaj z izbornim posodjem in beštekom verjetno kar v sozvočju s trendi meščanske prehrane. Trendi? Naj prevedemo - Luka Gourmet streže carpaccie in terine, tartufe in mediteranske specialitete, krem juhe, steake in morsko ribo in buteljke briških vinarjev.

Resda se potem kaka terina, denimo piščančja, izkaže za nič sočno in nič kaj okusno piščančjo solato, nagrmadeno med rezine šunke in ohrovta, resda je tartuf, denimo v z ingverjem čisto prežeti bučni juhi, le tartufata, oljna esenca, in se pašta z mediteransko zelenjavo izkaže za sicer korekten aglio olio z mikro koščki nečesa izvensezonskega, kar nima nobenega okusa. Da surovine nimajo značilnega okusa in/ali se jih kamuflira z močnimi začimbami, bo pač stalnica restavracije, ki ne premore sočnega biftka, pa zato poleg njega prilaga udarno rdeče zelje, ki filete bele ribe in zelenjavo brez presežka kuha na sopari in ki semtertja tudi postreže s presenečenji, kot je sladkast sklad hladne teletine in rdeče pese, zanimiva jabolčna juha, slasten jagenjček ali sladica, beljakova meringa. Kdove, če se ne bi veljalo namesto Italijanov iti za začetek le Primorce in prispevati kak imena vreden šugo, bolonjez, mineštro in njok, česar zlepa ne dobiš v prestolnici? Ma, to ni za metro jedce in turiste. Ena tistih, pri katerih bolj uživa oko kot brbončice.