Radikalen korak nazaj?

Razmislek ob osnutku novega zakona o kazenskem postopku

V ožji strokovni javnosti je bilo sicer že dalj časa slišati, da na ministrstvu za pravosodje obstaja delovna skupina, ki sestavlja besedilo novega zakona o kazenskem postopku, vendar je omenjeni osnutek tudi za (bolj) poučene pomenil dokajšnje presenečenje.
Skupina, ki je pripravila besedilo členov novega zakona o kazenskem postopku, je namreč zgolj zelo okrnjena različica širše skupine strokovnjakov za kazensko procesno pravo, ki so pripravljali reformo slovenskega kazenskega postopka že pod prejšnjim ministrom. Ta skupina je bila sestavljena iz profesorjev kazenskopravnih znanosti, odvetnikov, tožilcev, sodnikov, policistov in drugih ter je kot takšna zagotavljala dokaj uravnotežen pogled na reformo kazenskega postopka v Sloveniji. Ožja skupina, ki jo je imenoval minister Šturm (širša skupina naj bi bila po navedbah ministrstva neučinkovita), nima več niti predstavnikov akademske stroke niti odvetnikov, kar se posledično kaže tudi v besedilu predstavljenega osnutka novega zakona o kazenskem postopku.
V prvi vrsti je treba ugotoviti, da je model t. i. tožilske (policijske) preiskave, ki odpravlja obstoječo sodno preiskavo - to sedaj vodi preiskovalni sodnik - oblikovan tako, da se raven pravic obdolženca znižuje oziroma je vpliv obrambe na potek preiskave v primerjavi z obstoječo ureditvijo nesporno manjši. Poglavitna novost je namreč v tem, da obdolženec in njegov zagovornik pri izvajanju ključnih dokazov (npr. pri zaslišanju prič) med preiskavo ne bosta več navzoča. S tem pa se osnutek novega zakona o kazenskem postopku posledično oddaljuje od ustavno zapovedane kontradiktornosti kazenskega postopka oziroma od adversarnega modela postopka. Dejstvo je, da se preiskovalni postopek, ki je v več pogledih lahko ključna faza kazenskega postopka, seli v roke državnega tožilstva in policije, ta pa sta nedvomno organa pregona in kot takšna ne moreta hkrati zastopati tudi interesov obdolženca.
V tem pogledu tudi ni jasno, kako si predlagatelj zamišlja odpravo podvajanj pri izvajanju procesnih dejanj (kar naj bi bila ena izmed temeljnih zamer obstoječemu zakonu), saj bodo naloge preiskovalnega sodnika po novem opravljali policisti skupaj z državnimi tožilci. Utemeljeno je zato predvidevati, da bi vsaj ob uveljavitvi predlaganega modela preiskave postopki trajali še dlje kot sedaj, predvsem zaradi neizkušenosti policistov in tožilcev pri tovrstnih dejanjih (to se je pokazalo tudi v praksi pri uvedbi policijskega zaslišanja osumljenca leta 2004). Tudi pozneje, kot rečeno, ni pričakovati bistveno krajših postopkov, saj je določeno dejanje v času preiskave pač treba opraviti, pa naj bo to na sodišču ali pa na policijski postaji.
Seveda pa med obstoječim in predlaganim modelom preiskave obstaja bistvena razlika - obdolženec je v postopku pred preiskovalnim sodnikom načeloma v enakem položaju kot državni tožilec, torej ena izmed strank v postopku, ki ga vodi neodvisni tretji (sodišče), v postopku pred policijo oziroma tožilcem pa je v položaju, ko nasprotna stranka hkrati vodi postopek in išče dokaze, ki kažejo na njegovo krivdo. Državni tožilec in policija bosta namreč med preiskavo iskala dokaze, ki bodo v prvi vrsti potrjevali utemeljenost obtožbe (na glavni obravnavi), dokazi, ki bodo razbremenjevali osumljenca, pa bodo kvečjemu »kolateralna škoda« takšnega postopka.
Temeljni očitek osnutku novega zakona o kazenskem postopku je zato predvsem onemogočenje aktivne (oziroma proaktivne) obrambe. Kazenski postopek se po osnutku novega zakona o kazenskem postopku zato ne bo usmeril v večjo kontradiktornost in demokratičnost, ampak zgolj v domnevno večjo učinkovitost. Odstopanje od že dosežene ravni pravic obdolženca v kazenskem postopku pa ni sprejemljiva, saj krši enega izmed najbolj temeljnih postulatov kazenskih postopkov v demokratičnih družbah: enakopravnost obeh strank v postopku.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči