23. 4. 2008 | Mladina 16 | Politika
Na potezi je minister Podobnik
Nov korak h gojenju gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji
Znanstveni odbor za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v okolje je v torek sprejel dokončno mnenje, da novih znanstvenih dokazov o morebitnih škodljivih učinkih gensko spremenjenih organizmov na zdravje ljudi in živali ni, zato v Sloveniji ni razlogov za uveljavitev varnostnega pridržka, torej za začasno prepoved gojenja gensko spremenjene koruze MON 810 proizvajalca Montsanto. Na odboru so obravnavali tako predlog stranke Zares za začasni moratorij na gojenje gensko spremenjenih organizmov kot tudi francosko študijo o sproščanju omenjene koruze v okolje, na podlagi katere so v Franciji letos začasno prepovedali njeno gojenje. Vendar slovenskih strokovnjakov novi argumenti niso prepričali. ZOOS je v uradnem sporočilu zapisal, da so sicer francoske analize prinesle nekatera nova spoznanja, hkrati pa nobeden od dokumentov ne dokazuje, da bi imela koruza MON810 škodljive posledice za ljudi ali živali. Da je ob upoštevanju strokovnih dognanj in dobre kmetijske prakse mogoče zagotoviti soobstoj konvencionalnega, ekološkega in genskega pridelovanja kmetijskih rastlin brez ogrožanja sort in da skratka ne obstajajo znanstveni dokazi, ki bi upravičevali začasno prepoved gojenja. Svoje mnenje so poslali ministru za okolje Janezu Podobniku, ki bo moral dokončno odločiti o morebitnem moratoriju. Z ministrstva so sporočili, da bodo mnenje obravnavali na sestanku s predstavniki ministrstev za kmetijstvo in za zdravje, ko se bodo tudi odločili o nadaljnjih korakih.
V stranki Zares so nad odločitvijo ZOOS razočarani. Poslanka Cveta Zalokar Oražem je ministru že poslala pismo, v katerem ga poziva, naj da pred sprejetjem odločitve možnost predstavitve argumentov tudi opozicijskim strankam in nevladnim organizacijam. Po njenem mnenju GSO niso le stvar genskega inženiringa in znanosti, ampak se tičejo tudi na primer turizma, zdravstva in ekologije.
Odločitev odbora je razočarala tudi vodjo Inštituta za trajnostni razvoj Anamarijo Slabe. »Zdi se mi komaj razumljivo, da so lahko nova spoznanja, ki smo jih posredovali odboru, vrsto držav prepričale v uveljavitev varnostnega pridržka, pri nas pa o tem nihče ni niti podvomil.« Poudarja, da je celo evropski komisar za okolje Stavros Dimas ravno zaradi novih dognanj nedavno napovedal, da ne bo dal soglasij h gojenju novih vrst GS koruze na območju Evropske unije.
Kot je znano, se v Zaresu zavzemajo za začasno prepoved gojenja, dokler v Bruslju ne potrdijo slovenskega zakona o soobstoju GSO, ki je dokaj restriktiven in ki ga podpirajo. Če bi se minister Podobnik odločil, da Slovenija ne bo uveljavljala varnostnega pridržka, pa bi to, kot opozarjajo, do sprejema zakona pomenilo popolno pravno praznino in bi lahko vsak gojil gensko spremenjeno koruzo na kateremkoli polju. Pa je to realna možnost? »Iz Prekmurja smo že dobili informacije, da se na terenu o tem govori,« pravi Slabetova. »Montsanto je zelo aktiven v Sloveniji. Nima sicer podružnice, ima pa lobiste, ki hodijo po terenu.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.