23. 4. 2008 | Mladina 16 | Politika
Ženska - objekt izživljanja
Tudi v tretjem tisočletju vsaka tretja ženska žrtev nasilja
Na Dunaju je bila prejšnji teden redna letna konferenca Združenih narodov o kriminalu in kriminalitetni politiki s poudarkom na nasilju nad ženskami. Tema ni bila izbrana naključno, kriminalitetni podatki namreč najbolj zbujajo skrb prav glede specifičnih oblik nasilja, kjer so žrtve večinoma ženske.
Po podatkih Združenih narodov so najpogostejše oblike nasilja nad ženskami posilstvo, napad na ulici, genitalno pohabljenje in nasilje v družini. Problematična pa je tudi trgovina z ženskami na kriznih območjih. Verjetnost, da bo ženska med petnajstim in štiriinštiridesetim letom starosti žrtev vsaj ene izmed omenjenih oblik nasilja, pa je večja od verjetnosti poslabšanja zdravja zaradi prometnih nesreč, vojn in celo rakavih obolenj. Med tem, ko se skrb za zdravje žensk vsaj v razvitem svetu strmo dviguje, pa se tudi v razvitem svetu še vedno po tihem dovolijo vse »moškim najljubše« oblike nasilja nad ženskami.
Prav zato je direktor Urada ZN za droge in kriminal Antonio Maria Costa predlagal, da članice Združenih narodov boj proti nasilju nad ženskami uvrstijo med t. i. cilje tisočletja Združenih narodov. »To je naša dolžnost. Moramo končati to sprevrženo logiko. Ne morem svobodno prizadeti kogarkoli le zato, ker sem mačo,« je še dodal Costa. Že samo pojmovanje ženske kot šibkejšega spola in zato bolj dojemljivo za nasilje v tretjem tisočletju se zdi neverjetno, še bolj pa recimo genitalno pohabljenje. Za slednje so seveda največji krivec vere, ki se kljub vsesplošnemu razvoju razgledanosti in razsvetljenja le še krepijo. Vera je pomemben dejavnik tudi pri nasilju v družini, prav te oblike nasilja nad ženskami pa je v Sloveniji največ. Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija: »Glede nasilja nad ženskami je zelo pomembno načelo dolžne skrbnosti. Dolžna skrbnost pomeni, da so države odgovorne za kršitve človekovih pravic, kadar zanje vedo ali bi morale vedeti, in ne ukrepajo ustrezno, da bi jih preprečile, ustavile ali kaznovale storilce. Pri tem gre pogosto za primere nasilja v družini ter nasilja oboroženih skupin in posameznikov v oboroženih spopadih.« V Sloveniji sicer doslej še ni bila opravljena podobno celovita raziskava, kot so jo izvedli Združeni narodi. Po ocenah nevladnih organizacij, Amnesty International, Društva SOS in Društva za nenasilno komunikacijo, je nasilje prisotno v vsaki peti družini, posiljena pa je vsaka sedma ženska.
Za namen izboljšanja razmer je Urad ZN za droge in kriminal že sprožil večje projekte v nekaterih za ženske najbolj neprijaznih okoljih, Južnoafriški republiki, Sudanu in Latinski Ameriki. Kot svetlo točko oziroma zgled reševanja teh problemov v državah članicah samih pa je Costa izpostavil Španijo, ki je leta 2006 sprejela zakon za preprečevanje nasilja v družini.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.