23. 4. 2008 | Mladina 16 | Ekonomija
Poroka Triglava in NLB
Za stabilnost finančnega sistema bomo spet plačali davkoplačevalci
NLB
© Samo Bešlagič
Največja slovenska banka se je podala na lov za svežih 300 milijonov evrov. Dokapitalizacijo NLB je zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti zahtevala Banka Slovenije, z njo pa naj bi v aktualnih kritičnih razmerah na finančnih trgih povečali varnost varčevalcev in stabilnost slovenskega finančnega sistema. Velik del finančne injekcije NLB bo priskrbela država, s čimer se aktualna politika v nasprotju s svojimi obljubami še trdneje sidra v slovenski finančni sektor. Kakšni koncepti in strategije vlado pri oblikovanju novih povezav vodijo, žal ni znano, tako da o končnih ciljih lastniških sprememb lahko le ugibamo.
NLB je tako ta teden ponudila v prodajo 898.204 delnic po ceni 334 evrov za delnico, kar predstavlja 3,1-kratnik njene knjigovodske vrednosti. Večina analitikov je mnenja, da je ponujena cena previsoka. Kako vrednost naše največje banke ocenjuje trg, lahko le špekuliramo, saj tudi uvrstitev NLB na borzo ostaja ena od neizpolnjenih obljub aktualne vlade. Ponujena cena pa ob že siceršnji negotovosti na finančnih trgih po mnenju poznavalcev ne napoveduje velikega povpraševanja po delnicah NLB. Obstoječi delničarji bodo v prvem krogu prodaje, ki se je začel v četrtek, delnice sicer lahko kupili do 30. aprila. Morebitni drugi krog prodaje, v katerem bodo delnice ponujene javnosti (največ 250 delnic oziroma za 83 tisoč evrov na kupca), bo potekal od 9. do 29. maja, do nakupa delnic NLB za zdaj zelo zadržani dobro poučeni vlagatelji pa naj bi v morebitnem tretjem krogu prišli na vrsto med 10. in 16. junijem.
Najbolj zagreta za dokapitalizacijo je (z davkoplačevalskim denarjem) tako kar vlada. Za ohranitev državnega deleža v NLB bo zagotovila 106,24 milijona evrov, od tega 34,58 milijona iz proračuna, ostalo pa prek paradržavnih družb - 55,34 milijona evrov naj bi tako zagotovila Zavarovalnica Triglav, 16,32 milijona evrov pa Družba za svetovanje in upravljanje. Belgijska skupina KBC (za katere 34-odstotni delež v NLB se menda zanima mednarodna korporacija za upravljanje investicijskih skladov Blackstone) je napovedala, da pri dokapitalizaciji ne bo sodelovala, enako naj bi veljalo za EBRD, katere 5-odstotni delež v NLB naj bi poleg Zavarovalnice Triglav mikal tudi Potezo.
Ideje o tesnejših povezavah med NLB in Zavarovalnico Triglav ter oblikovanju prvega finančnega stebra imajo sicer že dolgo brado, tako kot tudi dvomi nekaterih finančnih strokovnjakov o nikoli prav pojasnjenih in argumentiranih sinergijskih učinkih tovrstne poroke. Se je pa ob načinu, na kakršnega se zadeve loteva vlada, ter ob vseh nejasnostih glede končnega lastništva NLB (kaj bo z deleži KBC in EBRD?) in vloge novih lastnikov težko znebiti vtisa, da gre pri »državni« dokapitalizaciji NLB bolj kot za oblikovanje strateško morda celo smiselne povezave med največjo slovensko zavarovalnico in banko za sanacijo preteklih napak slednje (razne špekulacije, edinstveni slovenski menedžerski prevzemi ...). Morda bo kaj več jasno po skupščini Zavarovalnice Triglav, na kateri bodo delničarji odločali o njeni približno 500 milijonov vredni postopni dokapitalizaciji, potrebni za finančne naložbe (med katerimi je tudi NLB).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.