19. 5. 2008 | Mladina 19
Konec zgodbe o uspehu na kredit
V mandatu vlade Janeza Janše smo v Sloveniji več trošili, kot pa smo ustvarjali. Tako kot nekdaj v Jugoslaviji. Račun za čezmerno zadolževanje in trošenje bomo plačali vsi prebivalci.
Minister za finance Andrej Bajuk se ne strinja z oceno Evropske komisije, da smo bili v Sloveniji lani priča pregrevanju gospodarstva.
© Miha Fras
»Korak za korakom vlada najeda zdrave gospodarske temelje,« je januarja lani v Mladini zapisal dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji finančni minister v vladi Antona Ropa. Če se je Mramorjeva ostra kritika ekonomske politike sedanje vlade še pred poldrugim letom morda zdela nekoliko preostra, je danes, ob visoki inflaciji, rekordnem zunanjem dolgu in padcu gospodarske rasti, več kot utemeljena. Dejstvo je, da je vlada na ekonomskem področju več priložnosti zapravila kot izkoristila. Izpeljala ni nobenih reform, ki bi prispevale k večji konkurenčnosti gospodarstva, hkrati pa je državo zelo zadolžila. Dediščina, s katero se bo morala soočiti naslednja vladna garnitura, bo zato trpka.
Po Mramorjevi oceni je vlada Janeza Janše konec leta 2004 prevzela gospodarstvo, ki je imelo odlične makroekonomske trende. Ti so temeljili na vrsti nujnih, čeprav nepriljubljenih sprememb, kot so bile pokojninska in davčna reforma, deindeksacija, usklajevanje plač v javnem in zasebnem sektorju, zaostritev nadzora sektorjev z omejeno konkurenco in javnih izdatkov. Poleg tega se je z nastopom sedanje vlade časovno ujela izjemna pospešitev gospodarske rasti v državah Evropske unije, ki je povzročila približno dvakrat tolikšno gospodarsko rast v Sloveniji. A namesto da bi vlada v tako dobrih razmerah poskrbela za nadaljevanje ugodnih trendov, kar bi bilo po Mramorju nujno vsaj zaradi izjemno hitrega staranja prebivalstva in povečevanja mednarodne konkurenčnosti, je takoj po prevzemu oblasti najprej povečala javne izdatke skoraj za odstotek bruto domačega proizvoda. Kmalu za tem je izpeljala pokojninsko antireformo in z njo, kljub ostrim odzivom domače strokovne javnosti in mednarodnih institucij, kot sta Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, uvedla polno indeksacijo pokojnin s plačami, s čimer je pokojninski sistem naredila še veliko bolj nevzdržen. Poleg tega je pred lokalnimi volitvami povečala izdatke za občine, bistveno pa so se povečali tudi izdatki za ceste z odvzetjem proračunskih sredstev za avtoceste in z dodatno zadolžitvijo Darsa prek njegove kreditne sposobnosti. Hkrati pa je popustila še pri nadzoru sektorjev z omejeno konkurenco, tako da so ti spet začeli na različne načine izkoriščati svoj položaj, na primer z zviševanjem cen ali velikimi izgubami. »Prevladala je logika, da smo se morali za prevzem evra odrekati, sedaj pa bomo lahko bolj 'zadihali', in pa, da se je neumno sedaj ukvarjati s težavami, ki se bodo pojavile zaradi staranja prebivalstva čez deset let ali več,« je opozarjal Mramor.
Čeprav je vlado na nujnost pokojninske reforme večkrat opozoril Mednarodni denarni sklad, mu ni prisluhnila. Še huje. Finančni minister Andrej Bajuk je nujnost pokojninske reforme nedavno odpravil kar z utemeljitvijo, da se stvari izboljšujejo, ker se je lani rodilo nekaj več novih državljanov kot prejšnja leta. Namesto da bi Slovenija sledila skandinav-skim državam, ki poskušajo stalno dosegati presežke pri javnih financah, z njimi zmanjševati javni dolg in tako povečati možnosti prihodnjega financiranja naraščajočih javnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva, je bila logika Janševe vlade - tako Mramor - bolj v smislu nekdanjega skupnega rekla: Nema problema. Lako ćemo. Takšna logika pa na dolgi rok ne more vzdržati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.