14. 5. 2008 | Mladina 19 | Politika
Mrtvi tek
Zakaj je Obama tako rekoč nominiran in zakaj se Hillary kljub temu ne umakne
Pred bitko v Indiani in Severni Karolini je bilo jasno dvoje: prvič, da bo v Indiani zmagala Hillary Clinton, in drugič, da bo v Severni Karolini zmagal Barack Obama. Vprašanje je bilo le, za koliko bo zmagala Hillary in za koliko bo zmagal Obama. Če bi Hillary v Indiani zmagala z velikim naskokom in če bi Obama v Severni Karolini zmagal z majhno razliko, potem bi lahko Hillary rekla: vidite, še vedno sem v igri! Njena prepričljiva zmaga v Indiani in njen tesni poraz v Severni Karolini bi bila signal superdelegatom: dajte mi svoj glas! Saj vidite, da sem izvoljiva! Problem je v tem, da je Hillary v Indiani tesno zmagala, le za dva odstotka, in da je v Severni Karolini gladko izgubila, za 15 odstotkov. In ne, vsi belci niso volili nje - in vsi črnci niso volili Obame. Njen signal superdelegatom je bil slab, ošibel. Malo verjetno je, da je superdelegate s tema rezultatoma prepričala, da je bolj izvoljiva od Obame. Še slabši in še šibkejši pa je bil njen signal sponzorjem in donatorjem, ki so si verjetno spet rekli: le zakaj bi še naprej financirali kampanjo kandidatke, ki bitko povsem očitno izgublja?
Hillary je v teh dveh bitkah le izgubila, in to na obeh frontah. Prvič, v Indiani je sicer dobila tri delegate več kot Obama, toda v Severni Karolini je Obama dobil11 delegatov več, kar pomeni, da je v delegatskem totalu svoj naskok povečal (zdaj ima okrog 150 delegatov več). In drugič, v Indiani je resda dobila okrog 23.000 volilnih glasov več kot Obama, toda v Severni Karolini jih je Obama osvojil 230.000 več, kar pomeni, da je svoj naskok povečal tudi v velikem totalu volilnih glasov. Ki pa tako ali tako ne štejejo. Za predsedniško nominacijo niso pomembni, kaj šele odločilni. Zakaj potem nekateri tako ropotajo s temi volilnimi glasovi? Zakaj nekateri tako napihujejo njihov pomen in njihovo težo? Iz preprostega razloga: ker pravijo, da bi morali v veliki total všteti tudi Michigan in Florido, državi, ki ju je demokratska stranka iz primarne tekme diskvalificirala. Vemo, zakaj je to storila: ker sta Michigan in Florida primarne volitve priredila predčasno, ne pa po urniku demokratske stranke. In zdaj nekateri pravijo: okej, demokratska stranka je rezultate primarnih volitev v Michiganu in na Floridi diskvalificirala, kar pomeni, da ne bo priznala niti vštela delegatov iz teh dveh držav, toda to ne pomeni, da ne bi smeli upoštevati števila volilnih glasov, ki sta jih tam osvojila Hillary in Obama - in Hillary jih je dobila toliko, da bi v številu volilnih glasov vodila, če bi jih šteli in priznali. Logično, da jih je osvojila bistveno več: prvič, ime Baracka Obame je bilo na Floridi sicer napisano na volilnih polah, toda predvolilne kampanje se tam ni šel, ker je že vnaprej vedel, da Florida ne bo štela, in drugič, v Michiganu njegovega imena na volilnih polah sploh ni bilo, hja, spet iz istega razloga - ker je že vnaprej vedel, da ne bo štel.
Če Michigan in Florida ne bosta štela, pač ne bosta štela - taka so pravila. In ta pravila veljajo za vse, bolje rečeno, za oba. Oba sta bila vnaprej seznanjena s pravili. Pika. Zakaj potem nekateri kljub temu žgejo in kurijo te volilne glasove? Raje se vprašajte: kdo jih žge in kuri? Prvič, žge jih štab Hillary Clinton. Zakaj? Ker je število dobljenih volilnih glasov edini način, s katerim še lahko Hillary superdelegate prepriča, da je bolj izvoljiva od Obame. Drugič, žgejo jih republikanci. Zakaj? Ker je število dobljenih volilnih glasov edini način, s katerim bi še lahko Hillary prišla do predsedniške nominacije, republikancem pa se zdi, da bi njihov kandidat, John McCain, na generalnih volitvah lažje porazil Hillary kot Obamo. In tretjič, žgejo jih mediji. Zakaj? Ker je število dobljenih volilnih glasov edini način, da se vojna med Hillary in Obamo, ki jima je pisana na kožo, nadaljuje. Edini način, da ohranijo ratinge. Busha namreč ne opazi nihče več, Irak nikogar več ne zanima.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.