30. 5. 2008 | Mladina 22 | Ekonomija
Zvezde: Hiddink Guus
Uspehi nizozemskega trenerja, nekoč povprečnega nogometaša, na reprezentančni ravni spominjajo na legendarnega Boro Milutinovića, ki mu je na svetovno prvenstvo uspelo popeljati pet različnih reprezentanc. Hiddink je sicer šele pri številki tri, čeprav bi lahko za podoben uspeh šteli tudi uvrstitev ruske reprezentance na letošnji Euro.
S trenerskim poklicem se je kot pomočnik spoprijel v svojem matičnem klubu De Graafschap, mesto prvega trenerja pa so mu zaupali šele v PSV-ju iz Eindhovna. Zelo dobra odločitev. Nanizal je tri zaporedne naslove državnega prvaka, tem pa dodal še tri pokalna zmagoslavja in zmago v pokalu državnih prvakov, predhodniku lige prvakov, leta 1988. Cena mu je zrasla, preselil se je v Turčijo k Fenerbahčeju. A samo za eno leto, nato so bila na vrsti tri leta Valencie, leta 1995 pa je prevzel nizozemske izbrance. Na evropskem prvenstvu so pod njegovim vodstvom izpadli v četrtfinalu, po streljanju enajstmetrovk, prvenstvo pa je zaznamoval Zahovič-Katančev incident, zaradi katerega je moštvo zapustil Edgar Davids. Čez dve leti, na svetovnem prvenstvu v Franciji, so Nizozemci domov odnesli dolge obraze zaradi četrtega mesta, potem ko so bili v polfinalu, spet po enajstmetrovkah, boljši Brazilci, na tekmi za tretje mesto pa Hrvati. Hiddink se je poslovil.
Sledil je vrhunec njegove klubske kariere. Prevzel je Real Madrid. A ne za dolgo. Neprepričljive predstave so ga odnesle po polovici sezone. Po postanku pri Betisu se je vrnil v reprezentančni nogomet. Prevzel je Južno Korejo, ekipo, ki je nujno potrebovala čarovnika. Nekoga, ki bo moštvo, ki do takrat na svetovnih prvenstvih ni niti enkrat zmagalo, obvaroval pred osramotitvijo na domačem svetovnem prvenstvu. Pa Hiddinku ni uspelo samo to. Četrto mesto Nizozemske štiri leta poprej je bilo majhno razočaranje, četrto mesto Južne Koreje leta 2002 pa gromozansko presenečenje. Južnokorejci mu tega ne bodo nikoli pozabili. Hiddink je zanje car. Do konca življenja se lahko zastonj vozi s taksiji in z dvema letalskima družbama, ima častno državljanstvo in celo svoj stadion Guusa Hiddinka.
Z Daljnega vzhoda se je vrnil v domovino, k PSV-ju, in v klubsko vitrino v treh letih dodal prav toliko naslovov prvaka, eindhovnski ponos pa popeljal še do polfinala lige prvakov. Leta 2005 je prevzel avstralsko reprezentanco in jo gradil hkrati s treniranjem PSV-ja. Avstralci v Oceaniji nimajo konkurenta, zato pa so se morali dokazati v dodatnih kvalifikacijah na tekmi z Urugvajem. Na tem srečanju so se enajstmetrovke za spremembo končale srečno za Hiddinka, Avstralce pa je nato popeljal do osmine finala, a tam so - po sumljivo dosojeni enajstmetrovki kajpada - izpadli na srečanju s kasnejšimi prvaki Italijani. Še pred prvenstvom je že podpisal pogodbo z Rusijo, Avstralcem ga ni uspelo zadržati niti s poskusom uvedbe »Guusovega davka«. Davki so sicer nekaj, česar Hiddink ne mara preveč; to se je pokazalo lani, ko ga je nizozemsko sodišče obsodilo zaradi utaje več kot milijona evrov. Izognil se je zaporni kazni, Rusi pa niso bili pripravljeni dopustiti, da bi se jim zaradi obsodbe izmuznil tako dober trener.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.