16. 7. 2008 | Mladina 23
Mesto, zazrto v prihodnost
Arhitekturni projekti, ki bodo sooblikovali podobo Maribora v 21. stoletju
Trg Leona Štuklja (Prinčič in partnerji, Videm)
Arhitektura v Mariboru je po daljšem zatišju znova v prvem planu. V mestu nastajajo, so v pripravi ali se intenzivno razvijajo številni novi arhitekturni projekti in urbanistične ureditve. Že pozimi so odprli prenovljeno Studenško brv čez reko Dravo, maja so končali prenovo nogometnega stadiona Ljudski vrt, jeseni naj bi bila končana prenova glavne mestne tržnice, začeli pa naj bi gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na lokaciji nekdanje restavracije Center, tik pred začetkom je ureditev Slomškovega trga in trga Leona Štuklja, še letos ali prihodnje leto naj bi se začela gradnja novega trgovsko-poslovnega kompleksa City 3 ob Titovem mostu na Lentu, leta 2009 naj bi se začeli prenova kulturnega centra Pekarna in gradnja medicinske fakultete, leta 2010 naj bi bila končana gradnja novega lutkovnega gledališča, do leta 2013 pa naj bi bil zgrajen znanstveni park.
Več kot deset pomembnih arhitekturnih projektov, ki bodo sooblikovali prihodnjo podobo mesta, si je te dni mogoče ogledati na razstavi, ki so jo v Umetnostni galeriji Maribor pripravili v sodelovanju z arhitektom Jankom J. Zadravcem, Plečnikovim nagrajencem in izrednim profesorjem na oddelku za arhitekturo mariborske fakultete za gradbeništvo.
Namenoma so razstavili projekte, ki so že izvedeni, se izvajajo ali bodo izvedeni v bližnji prihodnosti, čeprav vsi nujno ne ustrezajo merilu kakovostne arhitekture. »Vključili smo tudi nekatere zmotne projekte, zato da ljudi informiramo o dogajanju in jih tako spodbudimo k dialogu o nadaljnjem razvoju in novih možnostih v mestu,« pravi sokustosinja razstave Simona Vidmar.
Po mnenju predsednika društva arhitektov Maribor in člana Urbanističnega sveta Maribora Tomaža Kanclerja je v zadnjih letih prišlo do precejšnjega preobrata. Devetdeseta leta, ko sta v mestni prostor trčila trg in kapital, so bila zaznamovana z gradnjo arhitekture vprašljive kakovosti. Zaradi neurejenega urbanističnega koncepta je sive mestne cone napolnjevala filozofija kloniranja mega trgovine. Danes ta logika izginja, saj tudi kapital prepoznava pomen kakovostne arhitekturne estetike.
Med novejše projekte, na katere je Maribor upravičeno ponosen, sodi prenovljeni nogometni stadion. Enajst milijonov evrov težko investicijo so financirali mestna občina Maribor, ministrstvo za šolstvo, strukturni skladi EU in Zveza mariborskih športnih društev Branik. Z razširitvijo so pridobili 9000 sedežev, tako da stadion po novem sprejme 13.000 gledalcev in je primeren za organizacijo zahtevnih mednarodnih športnih prireditev. Čeprav je bila arhitekturna rešitev na natečaju izbrana že leta 1998, še vedno deluje sveže in privlačno. Objekt je zasnovan kot nizek podstavek, nad katerim se dviguje valujoči obroč s pokritimi tribunami. V osrednjem delu, ki je za gledalce najprivlačnejši in kjer imajo tribune največ vrst, se streha dvigne, v manj zanimivih vogalih pa spusti. Projekt prenove je nastal v sodelovanju dveh ljubljanskih birojev - Ofis arhitektov in Multiplan arhitektov.
Med zanimivejšimi je tudi projekt znanstvenega parka Univerze v Mariboru, ki ga bodo po načrtih biroja Sadar Vuga Arhitekti zgradili ob robu nekdanje tovarne TAM v poslovno-proizvodni coni Tezno. Z mariborsko občino prav zdaj potekajo dogovori glede zemljišča, saj je ta v njeni lasti. Projekt bo mestu omogočil intenzivnejši prenos univerzitetnega znanja v podjetniško prakso. Namenjen bo poskusnemu in rednemu delovanju podjetij, ki bodo razvijala poslovno tvegane inovativne dejavnosti, vanj pa naj bi pritegnili tudi razvojne oddelke uspešnih velikih podjetij. Park bo predvidoma zgrajen leta 2013, v polnem zagonu pa bo nudil okoli 3000 delovnih mest za visoko usposobljene kadre. Eno izmed pomembnih izhodišč pri snovanju parka je bila želja, da bo njegova zasnova arhitekturno zanimiva, gradnja pa ekološko napredna. Arhitekti so ga zasnovali kot gručo funkcionalnih otokov. V prvem otoku bo uprava, v vseh naslednjih pa bodo poleg poslovnih pisarn še specializirani prostori, od študijskih in računalniških sob, predavalnic, delavnic do laboratorijev, ter javni programi od knjižnice, konferenčne dvorane, razstavnih prostorov, restavracije do telovadnice.
Zanimiva je še umestitev lutkovnega gledališča v nekdanji Minoritski samostan na Vojašniškem trgu na Lentu, ki bo stala 11,5 milijona evrov. Občina namerava stroške pokriti z nepovratnimi sredstvi iz evropskega sklada za regionalni razvoj, deloma pa tudi s sredstvi ministrstva za kulturo. Stroški so visoki, ker ni predvidena le sanacija obstoječih prostorov samostana, kamor bodo umeščeni manjši spremljevalni deli gledališča, ampak tudi gradnja sodobnega prizidka v samostanskem atriju, kjer bo osrednji del gledališča z veliko dvorano in odrskim stolpom. Velikost glavne dvorane bo mogoče spreminjati. S pomočjo premične \"tehnološke stene\", v katero se bodo po potrebi pospravila sedišča, bo mogoče ustvariti majhno, intimno dvorano, prazen prireditveni prostor ali velik avditorij za pomembnejše produkcije. Največja odlika arhitekturne rešitve je skrbno odmerjen dialog novega s starim. Zasluga za to gre projektantski skupini pod vodstvom izkušenega arhitekta Jurija Kobeta, ki je z velikim občutkom za tradicijo obnovil že več starih objektov, med drugim ljubljansko Mladiko, kjer ima prostore zunanje ministrstvo. Izvedba lutkovnega gledališča se je začela leta 2004 z javnim arhitekturnim natečajem, končala pa naj bi se do avgusta 2010.
Eden bolj zanimivih projektov je obnova Pekarne, ki naj bi jo začeli prihodnje leto. Preuredili jo bodo v sodoben center za umetniško produkcijo z letnim avditorijem in mladinskim hotelom. Območje Pekarne je kompleks objektov, ki ga je zgradila avstro-ogrska vojska na prelomu iz 19. v 20. stoletje kot oskrbno skladišče s pekarno dvopeka za vojašnice na robu mesta. Kompleks obsega približno hektar in je bil do leta 1992 v uporabi jugoslovanske armade, nato pa ga je leta 1994 zasedlo neformalno združenje mladinskih organizacij in kulturnih ustvarjalcev Magdalenska mreža. Danes v Pekarni deluje okoli 50 formalnih in neformalnih skupin ter posameznikov, ki vsako leto pripravijo več kot 600 kulturno-izobraževalnih dogodkov. Z reorganizacijo uprave in vključitvijo dodatnih vsebin - od mladinskega hostla, snemalnih studiev, plesne dvorane do rezidenčnih ateljejev - bo \"zaskvotano\" vojaško skladišče postalo osrednji prostor za neodvisno umetniško produkcijo in mladinsko kulturo v mestu. Sedem milijonov evrov težko investicijo bo pokrila občina, ki računa na sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Arhitekturna rešitev je bila izbrana na vabljenem natečaju, na katerem so sodelovali izključno arhitekti mlajše generacije. Ker se je natečaj zaključil z dvema prvonagrajenima rešitvama, so ju naknadno združili v končni projekt obnove. Arhitekti so navdih našli v komunističnih simbolih. Tako se bo Titov kip ob vhodu vgradil v novo kavarno, fasade pa bodo v rdeči in rumeni barvi jugoslovanskega grba.
Pomembna pridobitev za mesto bo medicinska fakulteta, ki naj bi jo do leta 2011 zgradili na taborskem nabrežju reke Drave. Lokacija ni bila izbrana naključno, ampak zato, ker omogoča nemoteno povezavo fakultete s kliničnim centrom. Projekt dunajskega arhitekta slovenskega rodu Borisa Podrecce oziroma njegovega biroja Atelier Podrecca je bil izbran prek javnega naročila brez javnega arhitekturnega natečaja. Stroški celotne investicije so ocenjeni na 20 milijonov evrov, za zdaj pa se kot edini investitor omenja mariborska univerza. Zgradba medicinske fakultete bo mestu zagotovila študijske pogoje za okoli 720 študentov. Za potrebe novogradnje bodo morali porušiti propadajoče stanovanjske zgradbe ob Taborski cesti, velik gradbeni poseg pa bo za vedno spremenil celotno mestno veduto.
Že pozimi je mariborska občina po načrtih biroja Reichenberg arhitekti prenovila Studenško brv, v kratkem pa načrtuje še celovito ureditev dveh mestnih trgov. Slomškov trg, ki ga obkrožajo stavbe rektorata, narodnega gledališča, mestne pošte in sedeža škofije, bodo preuredili po načrtih biroja Atelier Podrecca. Najnovejša dopolnitev načrtov predvideva ukinitev prometa na trgu in gradnjo podzemne garaže pod današnjimi asfaltnimi površinami z uvozom iz Orožnove ulice. Enako pomembna za urbano življenje je celovita ureditev Trga Leona Štuklja oziroma bivšega Trga Borisa Kraigherja med Probanko, Večerom, Novo KBM in Cityjem. Občina ga namerava spremeniti v enega glavnih prireditvenih prizorišč v mestu. Po novem bo rezerviran za pešce, pod trgom bo prostorna podzemna garaža, nad trgom pa velikopotezna strešna konstrukcija. Prvotna zasnova trga, pridobljena na vabljenem natečaju pred dobrimi desetimi leti, na katerem so zmagali študenti arhitekture pod mentorstvom Aleša Prinčiča, je s trga umaknila nizko raslo zelenje in naključne kioske, zaustavila promet na Svetozarevski, na novi enotni ploščadi pa predvidela dinamično razsvetljavo. Toda najnovejša Prinčičeva zasnova je bistveno bolj dramatična. Osrednji del trga bo pokrivala monumentalna jeklena konstrukcija, uvoza v podzemno garažo sredi Svetozarevske bosta obkrožala vodna bazena, skupina visokih jamborov pred Probanko pa bo kot javna skulptura zaključila drugi del trga. Arhitekt je navdih za oblikovanje novega mestnega dnevnega prostora našel v Mediteranu - asimetrična streha iz jekla, tekstila in stekla naj bi ustvarjala vtis brezčasne elegantne strukture mediteranske cerkve, rjav istrski kamen naj bi prekrival celoten trg v umirjeno celoto, lebdeči kubus pred stavbo Večera pa naj bi oba dela trga povezoval kot »stara beneška pasaža«.
Mariborska občina se je skupaj s podjetjem Konstruktor VGR že pred časom lotila tudi celostne ureditve več kot sto let stare glavne mariborske tržnice z nadkrito zunanjo tržnico, zaprto tržno halo s trgovskim in gostinskim programom ter podzemno parkirno hišo z dovozom s Pristana ob Sodnem stolpu. Projekt, vreden 8,3 milijone evrov, bo predvidoma končan septembra letos. Po načrtih arhitektov Roka Bende, Primoža Hočevarja in Mitje Zorca je tržnica zasnovana kot niz ploščadi, ki se vzdolž ostankov mestnega obzidja terasasto spuščajo od Koroške ceste do Sodnega stolpa. Na vseh tržnih ploščadih je predvidena premična, razstavljiva oprema, tako da bo lahko tržnica po koncu obratovalnega časa zaživela kot mestni trg in prireditveni prostor. Celotno območje tržnice je predvideno kot predel za pešce, omejeno le na motorni promet za dostavo, intervencijo in dovoz stanovalcev.
Ker je v mestu več let vladala stagnacija, so sedanji posegi v prostor sicer dobrodošli, a hkrati odpirajo vrsto pomislekov. Ugleden mariborski arhitekt Bogdan Reichenberg opozarja, da sedanje urbanistično načrtovanje v Mariboru niha med pompoznostjo in bedo. »Vsekakor ni rezultat dolgih in premišljenih logik, temveč bolj odraz trenutka, potreb in zahtev. Njegova posebna značilnost je ignoriranje kontinuitete. V tem pogledu se tudi bistveno razlikuje od Ljubljane. Za posege v prostoru v splošnem velja, da so dolgoročni in kompleksni, njihov vpliv pa se meri v desetletjih. Maribor je po drugi svetovni vojni sicer že večkrat stal na izvrstnih pozicijah dobro zastavljenega prostorskega razvoja, a je v nadaljevanju vedno znova klecnil. Nove oblasti so vedno prinašale nove logike, ponavadi skregane s sicer dobro zastavljenimi cilji preteklosti.« Dokazov za to je več, od projekta prenove starega mestnega jedra, projekta industrijske cone do projekta mariborskega letališča. Ena od težav štajerske prestolnice je izguba identitete. »Za Maribor je značilno, da je bil v dvajsetem stoletju dvakrat obglavljen. Prvič po 1. svetovni vojni, ko se je izselilo plemstvo, in nato še po 2. svetovni vojni, ko so izgnali meščane. Izpraznjene položaje je zasedel proletariat, ki je v mesto vdrl iz okolice, kar se v življenju na neki način pozna še danes. Gre za izgubo identitete, ki je vselej znamenje urbanega, mestnega načina življenja, in njeno zamenjavo za ruralne efekte. V nasprotju z Ljubljano je Maribor danes prepoznaven po povsem neurbanih artefaktih, kot so smučarsko tekmovanje za zlato lisico, nogomet in najstarejša vinska trta. Prostorske prednosti, od Pohorja, Piramide s Kalvarijo, Stražuna, starega mestnega jedra do mariborskega otoka, so neizrazne in nepovezane.«
Za boljše urbano življenje v mestu bi morali sprejeti nekaj nujnih odločitev. »Namesto pospešene izgradnje novih krožišč in garaž bi morali staro mestno jedro zapreti za ves promet. Izdelati bi bilo treba novo prometno strategijo, ki bi odprla več mostov za nujne povezave na robu urbanega jedra, posodobiti in subvencionirati mestni javni promet ter na novo definirati posamezne planske odločitve, ki so mestu prizadejale škodljive posledice - od bližine velikih trgovskih centrov, nekaterih neustreznih prometnih povezav do širitve urbanih območij na račun odprte krajine,« meni Reichenberg. Tako kot druga sodobna mesta je tudi Maribor postavljen pred številne dileme. »Pomembno je, da z novimi stanovanji poživimo utrip v mestnem središču, a ob tem se je treba truditi, da ga ne bi še dodatno preobremenili z avtomobili. Zdi se, da bo gradnja podzemnih garaž pod trgi prinesla več prostora za pešce in kolesarje. Obenem pa poraja vprašanje, ali ne bo pripeljala tudi več avtomobilskega prometa v že tako preobremenjeno zgodovinsko jedro. Nove, višje zgradbe naj bi v mesto pripeljale več ljudi in živahnejši utrip, vendar lahko spremenijo tudi zanimivo zgodovinsko panoramo, po kateri je mesto prepoznavno. Izboljšave na enem področju ne prinašajo enako blagodejnih učinkov na drugem. Zato je potrebnih veliko zahtevnih in dolgotrajnih usklajevanj, da bi negativne stranske učinke izničili ali vsaj kar se da zmanjšali. Določenim projektom, katerih učinkovitost in primernost vzbujata preveč dvomov, se je včasih preprosto treba odreči,« razmišlja Matevž Čelik, arhitekt in urednik spletnega portala Trajekt.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.