Dogodek kategorije NIČ, ki je na noge dvignil vso Evropo

Jedrska elektrarna je od ponedeljka spet vključena v omrežje. Je že dosegla polno moč?

> Elektrarna obratuje s polno zmogljivostjo, in sicer od danes (torek, op.a.) od približno petih zjutraj.

Za kako pogost dogodek je šlo?

> Dogodek sodi v kategorijo dogodkov, o katerih smo zavezani poročati Upravi za jedrsko varnost in Centru za obveščanje. V vseh letih obratovanja elektrarne je bilo takih dogodkov šest. Zadnja tri leta tako rekoč ni bilo nikakršnih odmikov od normalnega obratovanja pri polni zmogljivosti, tako da se stabilnost povečuje in so taki dogodki vedno redkejši.

Pa na evropski ravni?

> Na evropski ravni je takih dogodkov kar nekaj. Gre za pričakovane obratovalne dogodke, za katere so izdelani vsi postopki ukrepanja in obveščanja. Ne gre za nekaj posebnega.

Na lestvici od 1 do 10, kako resen je bil dogodek?

> Obstaja lestvica Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki razvršča obratovalne dogodke od 0 do 7, in to je bil dogodek kategorije 0.

Pravite, da pri nas že nekaj časa ni bilo nikakršnih težav. So serviserji zaradi tega malo zaspali?

> Tega seveda ne moremo reči. Opravili smo že prve analize najverjetnejših vzrokov in dejstvo je, da ventili, ki jih je na objektu na tisoče, delujejo v zahtevnih obratovalnih razmerah (visok tlak in temperatura) in da so seveda tesnilni materiali izpostavljeni tem vplivom in postopni degradaciji. Ker je naš obratovalni cikel razmeroma dolg - gorivne elemente menjamo na 18 mesecev -, seveda lahko pričakujemo manjše odpovedi pri tesnjenju. Dogodka preprosto ne moremo pripisati ekipi. Zamenjani ventil je bil pred zagonom - po remontu leta 2007 - pregledan in je bil brezhiben.

Kakšna količina vode je iztekla v zadrževalni hram?

> Skupna količina je približno 70 kubičnih metrov. Vsa iztekla voda je bila sproti shranjena in predelana znotraj sistema, ki ga uporabljamo za predelavo odpadne vode. Imamo dovolj velike rezervoarje za odpadno vodo. Odpadna voda iz primarnega hladilnega kroga nastaja in se zbira v zbiralnikih tudi med normalnim obratovanjem, le da gre za manjše količine. Zmogljivosti zbiralnikov so prilagojene tudi takim nepredvidenim pojavom.

Kako radioaktivna pa je ta odpadna voda?

> Je radioaktivna, saj gre za primarno hladilo. Je pa nizko kontaminirana, predvsem zato, ker je naša reaktorska sredica povsem čista, na gorivnih elementih ni nikakršnih poškodb.

Ni to pogoj za obratovanje jedrske elektrarne?

> Obratujejo tudi elektrarne z mikropoškodbami gorivnih elementov. Odpadna voda iz teh elektrarn ima nekoliko višjo stopnjo radioaktivnosti.

Je voda, ki je iztekla iz sistema, človeku kakorkoli nevarna?

> Ob morebitnem stiku s kožo je sicer možna površinska kontaminacija, a jo je mogoče z ustreznim izpiranjem brez težav očistiti. Možna je tudi interna kontaminacija z vdihavanjem zraka. Seveda pa se temu izogibamo. Ljudje, ki delajo na izpostavljenih mestih, so primerno zaščiteni.

Kako ste to vodo odstranili?

> Primarno odpadno vodo predelujemo s procesom destilacije. Z uparjanjem nastaja destilat, ki je čist, hkrati pa koncentrat, ki ga shranimo kot radioaktivni odpadek.

Kakšna je procedura obveščanja v takih primerih?

> Ob takem dogodku pošljemo sporočilo Upravi za jedrsko varnost in republiškemu Centru za obveščanje. Vse drugo obveščanje, na mednarodni ravni, je v njuni pristojnosti.

Zakaj so evropski mediji zagnali tak preplah?

> Najprej bi povedal, da smo mi sami in tudi Uprava za jedrsko varnost o dogodku korektno in hitro obveščali domačo in mednarodno javnost. Po moji presoji je bilo obvestilo o dogodku, ki ga je Uprava za jedrsko varnost poslala v okviru evropskega sistema alarmiranja ECURIE, na ravni EU nepravilno interpretirano, predvsem pa poslano vsem članicam sistema samodejno, brez povratnega preverjanja, za kaj gre. Šlo je za neustrezno alarmiranje glede na kategorijo dogodka. Poročilo Evropske komisije, ki so ga poslali v druge članice, je bilo neprimerno formulirano, napisano tako, kot da gre dejansko za resno nesrečo z resnimi čezmejnimi posledicami, to pa seveda niti približno ni bilo res.

Ali odzivi medijev kažejo tudi stopnjo zaupanja, ki ga imajo v Sloveniji? Da smo pač Balkanci, ki niso nič boljši od Ukrajincev?

> Ne. Ob takem sporočilu, kot ga je posredovala komisija, bi bil odziv enak ne glede na državo, na katero bi se sporočilo nanašalo.

Slišati je bilo mnenja, da taki odzivi na tako majhno stvar lahko povzročijo, da bodo ljudje v resni nevarnosti brezbrižni?

> Mi nikoli nismo brezbrižni. Ta dogodek smo obravnavali, kot je bilo primerno. Enako je tudi z obveščanjem javnosti. In odziv domače javnosti je bil skladen z objektivnimi razmerami. Na evropski ravni pa so položaj razlagali povsem drugače in odziv je bil temu primeren.

Pa vendarle je naša Uprava za jedrsko varnost naredila napako, ko je na prvotnem formularju za prijavo napake pozabila označiti, da ne gre za vajo. Ali res ni bolj izpopolnjenega sistema obveščanja, kot je izpolnjevanje formularjev?

> Obveščanje deloma poteka v elektronski obliki, deloma pa res še vedno na star, klasičen način. Sistem bo po tem dogodku zagotovo deležen temeljite analize.

Ob resni nesreči bi izgubljali čas z izpolnjevanjem formularjev ...

> Verjamem, da bodo spremembe, ki bodo sledile tej izkušnji, šle v smeri funkcionalnosti in ustreznosti obveščanja. Ta dogodek je bil zlasti, kar zadeva obveščanje, dobra šola. V bodoče se take stvari ne smejo dogajati.

Kako se lahko zgodi, da kdo po pomoti sporoči, da gre za vajo? Razumem, da se je motiti človeško, ampak pri tako resnih stvareh, kot je jedrska energija, se mi zdi to vendarle nelogično.

> Strinjam se, da so to resne stvari, zelo težko pa sodim okoliščine, v katerih se jim je to pripetilo. Videli smo, da so napako takoj ugotovili in popravili. Mislim, da to ni bil ključen problem pri celotnem kasnejšem odzivanju.

Ko gledamo posnetke iz kontrolne sobe JEK, se vedno zdi, da je oprema nekoliko zastarela. Kako je s tem v resnici?

> Naš sistem upravljanja in nadziranja proizvodnje je z leti doživel veliko sprememb. Nove stvari uvajamo z računalniško podporo v najsodobnejši obliki. Imamo podvojen sistem, tako da lahko delovanje sistema hkrati spremljamo prek kontrolnih plošč in prek računalnikov. Vzporedni računalniški sistem operativni ekipi omogoča veliko hitrejše in preglednejše dostopanje do podatkov. Namenoma se nismo odločili za spremembo izvirnega projekta kontrolne sobe, ker je to občutljivo početje, ki za sabo potegne potrebo po povsem novem usposabljanju posadk. Primernejše se nam zdi postopno nadgrajevanje sedanjega sistema.

Koliko so v zadnjih desetih letih zgrajene jedrske elektrarne varnejše od krške?

> Jedrske elektrarne, ki jih gradijo danes, so seveda sodobnejše, so novejša generacija glede na to, ki jo imamo. V elektrarnah, ki se gradijo danes, so vgrajene dosedanje obratovalne izkušnje. Sodobnejše rešitve so nekoliko varnejše, vendar pa Krško ne zaostaja, saj nenehno dvigujemo raven varnosti.

Nekateri tuji mediji so omenjali povečano sevanje dan pred objavo novice o iztekanju vode, ki so ga pokazale merilne naprave po Sloveniji. To naj bi bila posledica nevihte, ki se ja dan prej razdivjala nad Krškim, saj naj bi dež izpiral radioaktivni radon iz ozračja ...

> To je znan pojav. V strokovnem okolju so to povsem jasna in znana razmerja. Vsak naliv iz ozračja odplakne radioaktivne delce, to pa se kaže v nekoliko (nikakor pa ne kritično) povečani stopnji zaznanega sevanja v okolju. Padavinski diagrami se natančno ujemajo z rahlimi porasti radioaktivnosti v okolju.

Kakšna je verjetnost, da bi se zgodila nesreča, ki bi dejansko vplivala na okolico?

> Možnosti za kaj takega so izjemno izjemno majhne. Prepričani smo, da se ne bodo nikoli uresničile.

Bi nedavni zaplet lahko negativno vplival na javno mnenje o gradnji drugega bloka JEK?

> O tem bi težko sodil. Glede na naravo dogodka menim, da ne bo imel vpliva na prihodnje dogajanje. Odločilni bodo drugi dejavniki.

Kako nujen je po vašem mnenju drugi blok?

> Znano je, da Slovenija sama pridobiva približno 80 odstotkov električne energije, ki jo porabi. Drugo uvažamo. Smo na meji razumne odvisnosti. Če se bo ta odvisnost povečevala, bomo izpostavljeni scenarijem, ki si jih ne želimo. Gradnja novih zmogljivosti v Sloveniji je nujna, nekaj se dogaja, a nikakor ne z zadostno hitrostjo. Ne želim jedrske energije propagirati kot edine primerne, obnovljivi viri energije so pomembni, vendar jih nimamo toliko, da bi zadovoljili naraščajoče potrebe. Jedrska energija je zelo zelo realna dolgoročna rešitev.

Jedrska elektrarna ne spušča v ozračje toplogrednih plinov ...

> Ne. In prav to je dandanes, ob upoštevanju globalnega segrevanja, eden od bistvenih dejavnikov. Ravno v tem je velika prednost jedrske energije.

Je Černobil jedrski energiji povzročil nepopravljivo škodo?

> Černobil je povzročil ogromen zastoj pri uporabi jedrske energije, seveda pa tudi okoljsko škodo. Za nas, ki delamo v tej industriji, pa je bila nesreča velika spodbuda za iskanje novih, varnejših rešitev. Cena je bila seveda visoka.

Vsi govorijo o pomanjkanju nafte. Je jedrskega goriva dovolj?

> Zaloge urana in torija, ki jih je mogoče uporabiti, so zelo velike. Poleg tega se sodobne jedrske elektrarne razvijajo v smeri, da lahko tudi pri obratovanju samem pridobivamo plutonij, ki ga je mogoče znova uporabiti kot gorivo. Samo zaloge, ki jih danes poznamo, zadostujejo za nekaj sto let.

Kolikšen je letni strošek za jedrsko gorivo?

> Vsakih 18 mesecev zamenjamo od 50 do 55 gorivnih elementov, vsak je vreden približno 800 tisoč evrov. Strošek celotne menjave goriva vsakih 18 mesecev je okvirno 25 milijonov evrov.

Če bi se primerjali na primer s termoelektrarno ...

> V strukturi cene električne energije v naši elektrarni gorivo pomeni 15 odstotkov. Pri termoelektrarni na premog je ta delež 50-odstoten, pri plinski elektrarni pa kar 75-odstoten. Naša občutljivost za spreminjanje cen na svetovnem trgu je razmeroma majhna, to pa je pri današnji nagli rasti cen energentov zelo pomembno.

Kaj se dogaja s ceno na primer urana in kako se je ta spreminjala zadnjih deset let?

> Cena urana se dviga. Pri energentih vlada nekakšna skupna zakonitost. Začne se pri nafti, postopno pa sledijo vsi drugi. V preteklih 20 letih je bila cena razmeroma nizka, saj so jedrski programi stagnirali in je ponudba presegala povpraševanje. V zadnjih treh letih pa je cena urana zrasla za več kot 100 odstotkov.

Po svetu pospešeno gradijo jedrske elektrarne. Kakšna je čakalna doba ob naročilu reaktorja?

> Res se stalno pojavljajo nova naročila, vendar glavni dobavitelji še naprej zagotavljajo gradnjo novih jedrskih elektrarn v štirih do petih letih. Sorazmerno z rastjo števila naročil povečujejo tudi zmogljivosti.

Menite, da bomo v prihodnosti potrebovali še tretji blok JEK?

> O tem si ne upam špekulirati. Sam vidim prihodnost v jedrski energiji in temu primerno pričakujem tudi novogradnje.

Koliko blokov elektrarne bi potrebovali za oskrbo vse Slovenije?

> S polovično proizvodnjo (polovica je last Hrvaške) pokrijemo 20 odstotkov potreb. S celotno bi torej pokrili 40 odstotkov.

Torej bi dva nova, povsem slovenska bloka zadovoljila vse potrebe?

> Matematično da, vendar vsak elektroenergetski sistem potrebuje ustrezno mešanico različnih virov.