17. 6. 2008 | Mladina 23 | Svet
Ko vojski poveljuje krilo
Ne le da ima španska vlada več ministric kot ministrov - ima tudi ministrico na porodniškem dopustu
Iz bolnišnice Sant Joan de Deu v mestecu Esplugues de Llobregat, ki je prazaprav jugozahodno predmestje Barcelone, je 23. maja s prvorojencem Miguelom v naročju stopila 37-letna mamica. Naključni mimoidoči so jima pri izhodu iz bolnišnice zaploskali. Prizor bi bil nadvse običajen, če ne bi šlo za špansko obrambno ministrico Carme Chacón Piqueras, prvo žensko v španski zgodovini, ki načeluje temu tradicionalno moškemu ministrstvu, in eno redkih ministric, ki so rodile med trajanjem mandata nasploh. Kljub temu da so miroljubni Španci povečini z navdušenjem sprejeli odločitev vnovič izvoljenega ministrskega predsednika Joséja Luisa Zapatera, da bo visoko nosečo Chacónovo imenoval za obrambno ministrico, se člani nekaj veteranskih združenj zgražajo. Imenovanje ženske, ki povrhu nima nikakršnih izkušenj z vodenjem oboroženih sil, naj bi jih žalilo, državo pa smešilo pred svetovno javnostjo. Poleg tega naj bi po njihovem mnenju njena nova funkcija matere »resno ogrožala nacionalno varnost«, s temi očitki pa se razen peščice ostarelih borcev in anonimnih internavtov seveda ne strinja nihče.
Tudi svetovni mediji niso skrivali navdušenja ob njenem imenovanju in pozneje, ko je v elegantni nosečniški bluzici z napetim trebuhom prvič pregledala postroj elitnih vojaških formacij, množično so poročali tudi o rojstvu zdravega fantka, »ki veliko jé«. Španci bodo šestnajst tednov, kolikor po španskih zakonih traja porodniški dopust, lahko povsem mirno spali, saj bo obrambno ministrstvo vodil notranji minister, socialist Alfredo Pérez Rubalcaba, Chacónova pa bo tudi v prvih dveh mesecih, ki jih namerava preživeti izključno s sinom in možem, v tesnih stikih s sodelavci.
Načet pa zagotovo ni niti mednarodni ugled Španije. Zapaterova prva namestnica in strankarska kolegica Maria Teresa Fernandez de la Vega Sanz pravi, da je primer Chacónove simbol, ki ga želi njena država zgraditi, in da si želi, da se nobeni ženski ne bi bilo več treba odločati med kariero in otroki. Tudi Marisa Sotelo, predsednica Španske ženske fundacije, meni, da je primer pomemben zaradi tega, ker nosi edukativno sporočilo o »normalnosti« takšnega pojava, »saj kaže na to, da so ženske lahko in da dejansko tudi so vsepovsod«. Desničarski kritiki socialistične Zapaterove vlade, v kateri je tokrat devet ministric in osem ministrov, ženske v vladi nazivajo z »armado šivilj«, predsednika vlade pa ostro kritizirajo, ker naj bi vsa Španija navzven kazala nekakšno pomehkuženo, poženščeno, »poscano« podobo. Chacónovi desnica očita, da je njen mož Miguel Barroso, ki je bil v prejšnji Zapaterovi vladi državni sekretar na ministrstvu za komunikacije, zavestno kršil uzakonjeno načelo nezdružljivosti funkcije visokega državnega uradnika z interesi solastnika podjetij, ki se ukvarjajo s televizijsko produkcijo, trženjem studijske avdio-vizualne tehnike in solastništvom marca 2006 ustanovljene zasebne televizije La Sexta (Šesta). Barrosu očitajo, da je sicer odstopil z nekaterih vidnih funkcij v podjetjih, ki jih ima v (so)lasti, da pa ni prodal delnic in da jim je zato kot državni sekretar pomagal pridobiti nezakonite koristi.
Predsednik vlade Zapatero je, kljub obtožbam desnice, da je Carme Chacón imenoval samo zato, ker je lojalna vojakinja njegove socialistične delavske stranke in ker je Katalonka, prepričan, da je bila doktorica prava, nekdanja poslanka, ministrica za stanovanjsko upravo in profesorica ustavnega prava, ki je po doktoratu na univerzi v Barceloni nadaljevala študij v Kanadi, prava izbira. Tudi zato, ker je sam rekorder v protivojnih odločitvah. Natu je nedavno odrekel dodatni kontingent vojakov, ki naj bi jih Španija poslala v Afganistan, vojsko pa želi preoblikovati v bolj humanitarno. Chacónova naj bi, tako pravi tudi nekdanja sekretarka za enake možnosti Maribel Montaño, poskrbela za prijaznejši obraz oboroženih sil. Zapatero pa goreče vztraja tudi pri usmeritvah EU in ženskih kvotah, zato je v novem mandatu uvedel ministrstvo za enakost, za ministrico pa imenoval 31-letno Bibiano Aido Almagro in tudi v številu žensk v vladi potolkel vse rekorde.
Med prvimi obrambnimi ministricami v zgodovini je bila Indira Gandhi v Indiji, sedele so že v vladah Bangladeša, Češke, Filipinov, Finske, Francije, Gvineje Bissaua, Hrvaške, Jamajke, Japonske, skoraj vseh držav Južne Amerike, pa še Kanade, Latvije, Madagaskarja, Norveške, Pakistana, Senegala, Šrilanke, Švedske, Zelenortskih otokov in Zimbabveja. Skrb pa zbuja podatek, da bolj ko je vlada konservativna, manj je v njej ministric. Pogled po Sloveniji bližnjih državah pokaže, da desne vlade žensk ne marajo: od vseh desnih vlad je najbolj »leva« Fillonova vlada v Franciji, kjer ministricam pripada sedem od 15 ministrskih sedežev. V novi Berlusconijevi vladi so od 21 ministrov le štiri ministrice, na Hrvaškem od 15 le tri, v Srbiji od 23 ministrov le štiri, na Poljskem od 17 le pet, od nemških 14 resorjev jih ženskam pripada pet, podobno je na Nizozemskem. Med najbolj konservativnimi se tako znajde slovenska vlada, kjer od 17 ministrstev le tri pripadajo ženskam.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.