19. 6. 2008 | Mladina 25 | Politika
Kako bodo volili izseljenci?
Predsednik republike je razpisal volitve, opozicija pa je zakon o volitvah poslala v presojo ustavnemu sodišču
Združena opozicija na tiskovni konferenci
© Borut Peterlin
V ponedeljek je predsednik republike dr. Danilo Türk 21. september določil za datum državnozborskih volitev, dva dni pozneje pa je skupina opozicijskih poslank in poslancev (LDS, SD, Zares in SNS) na ustavnem sodišču vložila zahtevo za oceno ustavnosti 82. člena zakona o volitvah v državni zbor, ki govori o glasovanju v tujini. Odkar je aktualna vlada zadnjič spreminjala zakon, ta člen namreč omogoča »lažje glasovanje« po pošti iz tujine, kjer vedno premočno zmaguje desnica.
Določba, ki je prvič veljala že za lanske predsedniške volitve, namreč predvideva pošiljanje praznih glasovnic kar vsepovprek na prav vse naslove Slovencev v tujini, ne glede na to, ali so aktualni ali ne. Vlada je tako pridelala več kot 60 tisoč večinoma desnici naklonjenih novih volivcev, uradni razlog pa je seveda omogočanje lažjega glasovanja izseljencem. Če vemo, da okoli 10 tisoč glasov eni stranki pomeni enega poslanca, potem bi desnica z novim načinom glasovanja lahko pridobila kakega dodatnega poslanca, ki bi lahko tudi odločil tesno jesensko volilno bitko. Ker pa je odziv izseljencev vedno majhen, je vlada v zadnjih dveh letih prav v vsa večja središča Slovencev po svetu poslala ekipo državnih uradnikov, ki so ponujali državljanstva in vpis v volilni imenik. Stvari so se lotili resno. Tega pa ni mogoče reči za opozicijo in njihov poskus izpodbijanja novega načina glasovanja po pošti iz tujine na ustavnem sodišču.
Priprave na vložitev zahteve so se namreč začele že pozimi, vodja poslancev LDS Jožef Školč pa je takrat zagotavljal, da bo zahteva na ustavnem sodišču najpozneje do konca marca. Že takrat je bila edina možnost, da bi ustavno sodišče začasno zadržalo uporabo 82. člena in posebej za te volitve ponovno oživilo staro ureditev. Zahteva pa je bila vložena šele to sredo, 18. junija. To pa pomeni, da bo o tem vprašanju ustavno sodišče lahko najprej odločalo 3. julija, torej tri dni po razpisu volitev, ki bodo glede na predsednikov odlok razpisane 30. junija. Spreminjanje pravil igre po razpisu volitev pa v demokratičnih družbah ne pride v poštev. To je jasno reklo prav ustavno sodišče v primeru, ko so to med zadnjimi volitvami v državni svet počeli novodobni koprski oblastniki.
Seveda obstaja možnost, da ustavno sodišče vedno poseže v zakonska določila o volitvah, vendar zgolj v primeru, da bi bila prav zaradi njihove pasivnosti pod vprašajem legitimnost volitev. Da glasovanje po pošti ni tak primer, so ustavni sodniki nekako pokazali že pri odločanju o prav istem, 82. členu. Pred kakega pol leta je ustavnosti glasovanja po pošti namreč oporekala kandidatka na predsedniških volitvah Elena Pečarič, ustavni sodniki pa niso sprejeli njenih argumentov. Četudi bi se ustavni sodniki odločili v nasprotju z omenjenim, je zelo malo verjetno, da bi lahko v zelo omejenem časovnem obdobju kakovostno rešili problem. Se pa jeseni, če bo še veljavna sedanja ureditev, ob tesnem izidu volitev obetajo nove pritožbe in obilo dela prav za ustavne sodnike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.