19. 6. 2008 | Mladina 25 | Ekonomija
Kolpa doma ne najde dovolj delavcev
Približno tretjino izdelkov proda na domačem trgu, največ pa izvaža v Nemčijo, Italijo, Rusijo, Avstrijo, Francijo in države nekdanje Jugoslavije
Mirjan Kulovec, uspešni direktor uspešnega podjetja
© Aleš Beno / Finance
Skupina Kolpa je v letu 2007 imela za dobrih 73 milijonov evrov prometa, od tega je družba Kolpa ustvarila slabih 41 milijonov evrov, kar je 18 odstotkov več kot v letu 2006. Čistega dobička je družba Kolpa lani imela 946 tisoč evrov, kar je manj od načrta, a za 28 odstotkov več kot leta 2006. Največjo rast prodaje so dosegli doma in na trgih na območju nekdanje Jugoslavije. Predsednik uprave Mirjan Kulovec za letošnje leto napoveduje za 10 odstotkov višjo realizacijo kot lani. Kolpa sicer sodi med slovenska podjetja, ki vlagajo v razvoj, se širijo v tujino in prodajajo izdelke pod svojimi blagovnimi znamkami.
Kolpa približno tretjino izdelkov proda na domačem trgu, izvaža pa največ v Nemčijo, Italijo, Rusijo, Avstrijo, Francijo in države nekdanje Jugoslavije. Svoje izdelke sicer prodaja v 35 držav. Približno 70 odstotkov prometa ustvari s sanitarnim programom, 30 odstotkov pa s kemijskim programom. Lani je imela Kolpa na področju kemije 26-odstotno rast prodaje, na sanitarnem programu pa 16-odstotno. Skupino Kolpa sestavlja 13 podjetij v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Madžarskem in v Rusiji. Pet podjetij je proizvodnih, ta so v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Rusiji.
Kolpa je pred leti kupila mizarsko delavnico Hrast Šentlovrenc in svoj prodajni program razširila na opremljanje hotelskih sob. Februarja letos je postala lastnica pohištvenega podjetja Lipa v Kostanjevici, kjer namerava narediti center za proizvodnjo kopalniškega pohištva. Vizija Kolpe je ostati vodilni proizvajalec kopalniške opreme na slovenskem trgu in v državah jugovzhodne Evrope. S svojimi blagovnimi znamkami želi biti prepoznavna na vseh trgih EU. V skupini Kolpa imajo zdaj skupaj 696 zaposlenih, 60 odstotkov jih dela v Metliki.
Iskanje delavcev je po besedah direktorja Mirjana Kulovca ena največjih težav Kolpe. Ker doma v Metliki in okolici ni delavcev, je Kolpa zaposlila približno 90 delavcev iz Bosne in Hercegovine in s Hrvaške. »Uvoz« delavcev pa ni rešitev za daljši čas, zaradi tega Kolpa veliko vlaga tudi v avtomatizacijo proizvodnje.
Kolpa ima lastni razvoj, zato večino izdelkov razvijejo sami v podjetju. Ustanovili so lastni razvojni inštitut, kjer dela 11 strokovnjakov. Lani so v tujini začeli graditi in opremljati tudi čiste prostore. Opremili so jih v bolnišnici v Splitu in v ambulanti v Zagrebu. Zdaj se dogovarjajo tudi za opremljanje laboratorijev in čistih prostorov v farmacevtski industriji.
Probleme ima Kolpa v zadnjem času tudi zaradi rasti cen surovin za predelavo in izdelavo plastike. Zaradi tega ji kljub rasti prometa pada dobiček. Najhujšo krizo pa je Kolpa morala prebroditi leta 1990, ko je zaradi izgube jugoslovanskega trga skoraj propadla.
Kolpa letos praznuje 30-letnico delovanja, ki jo bo zaznamovala z odprtjem razstavno-prodajnega učnega centra v Metliki, kjer bodo razstavili 80 odstotkov ponudbe in izobraževali kupce. Mirjanu Kulovcu, ki podjetje vodi 11 let, je nadzorni svet novembra lani dodelil še en petletni mandat. Največji lastniki družbe so Kolpa Holding in notranji lastniki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.