17. 7. 2008 | Mladina 29 | Politika
Zatišje pred zmrzaljo?
Vožnja skozi predor naj bi bila za zdaj varna, odpornost ometa na zmrzal je nepreverjena
Hrupno in prašno odstranjevanje problematičnih delov protipožarnega ometa
© Borut Krajnc
Šentviški predor je spet odprt za promet. Odprli so ga sicer dan pozneje, kot so sprva načrtovali, torej v soboto, pa še to le cev proti Primorski. Cev proti Gorenjski je morala počakati do nedelje. Strop v starih galerijah obeh cevi na gorenjski strani je dodobra oguljen. Odstranili so veliko površino protipožarnega ometa, celo več, kot so sprva načrtovali. Med delom so namreč odkrivali dodatna potencialno problematična mesta.
Na Darsu so prepričani, da je predor varen. »Izvajalec je izvedel odstranitev potencialno nevarnih mest protipožarne zaščite na podlagi pregleda, v katerega sta bila aktivno vključena tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije in Inštitut za raziskavo materiala in aplikacije, torej inštituciji, ki se ukvarjata tudi s področjem zagotavljanja kakovosti izvedenih gradbenih del. DARS, d. d., nima podlage, da bi dvomil o kakovosti opravljenega pregleda in o izvedbi odstranitve potencialno nevarnih mest ter na podlagi izjave izvajalca meni, da sta lahko obe predorski cevi odprti za promet.«
Konec prejšnjega tedna so se oglasili iz angleškega podjetja Ceramicoat, ki je kot podizvajalec SCT-ja nanašal protipožarni omet. Kot so zapisali, so si njihovi predstavniki v začetku meseca ogledali obe stari galeriji. Ob tem so odstranili majhne dele ometa in jih natančno pregledali. »Pregled odstranjenega ometa je pokazal, da je bila kakovost nanesenega ometa 100-odstotna in da je bil njegov nanos izveden pravilno. Ceramicoat Limited ni odgovoren za probleme v tunelu.«
Doslej je omet s stropa odpadel le enkrat. Popustil je del ometa, ki je bil nanešen na pločevino. Da je bila to napaka, se strokovnjaki strinjajo, saj na pločevini ni mogoče pričakovati zadostnega oprijema. A ob pregledovanju galerij in odstranjevanju pometa s pločevinastih delov stropa se je pokazalo, da je omet na nekaterih mestih, kjer se drži betona, odstopil od podlage. Možnih razlogov za probleme je več, najbolj verjetni pa so neustrezna priprava podlage, na katero so omet nanašali, in pa vibracije zaradi železnice, ki teče nad galerijama. Milan Hajdukovič z Zavoda za gradbeništvo (ZAG), član komisije, ki naj bi določila vzroke odpadanja ometa in dorekla nadaljnje ravnanje, nam je povedal, da noče prejudicirati izsledkov komisije. Kot glavni pri prvotnih testih oprijemljivosti protipožarnega ometa nam je zagotovil, da je bilo takrat vse v redu. Tudi zdaj meni, da preostali omet zaradi odstranjevanja ni oslabljen. »Čim je oprijem, je zelo trden. Meril sem 10 do 30 cm od roba, kjer so omet odstranili, in je odlično držalo.« Kljub temu pa pravi, da bo treba čez čas vnovič preveriti, ali ni kaj na novo odstopilo. Upamo seveda, da ne bo odstopilo še preden bodo znova preverili, kaj se v predoru dogaja.
Hajdukoviča smo povprašali tudi o odpornosti ometa proti zmrzali. Arhitekt Andrej Čufer namreč opozarja, da ima Ceramicoat kot angleško podjetje omejene izkušnje v krajih, kjer se temperature spustijo krepko pod ničlo. Odgovor je bil presenetljiv. »Odpornost proti zmrzali pa še testiramo. Oni (Ceramicoat) so sicer zagotovili, da že imajo testirano, ampak tudi na našem inštitutu opravljamo test.« Končali naj bi ga še ta mesec. Zanimalo nas je, če je torej kdo od nadzornikov že videl papir, ki potrjuje odpornost ometa proti zmrzali. »Oni so zagotavljali, da je testirano, dokazil pa še niso prinesli.«
Sicer pa je Dars Andreju Čuferju, ki je prvi opozoril na pomanjkljivosti protipožarne zaščite, ponudil izdelavo strokovnega mnenja. »Čufer je na svoje videnje vzrokov za nastale težave ob odprtju predora Šentvid javno opozoril ministra za promet mag. Radovana Žerjava in zahteval takojšnje zaprtje predora vse do izvedbe popolne sanacije, za katero je tudi nakazal rešitev. Želja je, da Čufer ta svoj pogled poda v obliki strokovnega mnenja, ki bi morda lahko predstavljalo drugačno potencialno rešitev nastale problematike.«
Za mnenje so mu ponudili 1000 evrov plačila. To je najvišji znesek, ki ga lahko izplačajo brez javnega naročila. A Čufer opozarja, da je bil njegov namen v Slovenijo pripeljati neodvisne tuje strokovnjake, pri čemer je ponujeni znesek vse prej kot zadosten. »Dejstvo je, da sem želel posredovati kontakte neodvisnih strokovnjakov za sestavo strokovne objektivne skupine, katere strošek je simboličen ob primerjavi z zaslužki v zlatem rudniku Šentvid. Darsovo ponudbo bom razumel kot poskus nakupa molka in nekulturno šalo.«
Na Darsu so nekoliko privoščljivo zapisali: »Verjamemo, da Čufer svojih navedb ni podajal na pamet in da bi zato lahko tudi za 1000 evrov svoja stališča še bolj natančno predstavil. Samo po sebi je umevno, da se od pripravljavca strokovnega mnenja pričakuje tudi formalna strokovnost njega samega ali pa za pripravo strokovnega mnenja angažiranih strokovnjakov (kot pooblaščeni inženir vpisan pri pristojni poklicni zbornici v ustrezen imenik). Ker pa po naših informacijah niti g. Čufer niti njegovo podjetje nista vpisana v imenik IZS, je zato prisiljen angažirati primerne strokovnjake, kar pa ni enostavno še posebej v primeru, če so ti strokovnjaki tujci in postane strošek priprave takšnega mnenja že v izhodišču praviloma višji (vsaj za transportne in namestitvene stroške angažiranih strokovnjakov).«
Če so pred časom s prometnega ministrstva sporočili, da skuša Čufer z marginalizacijo velikega projekta skozi mala vrata priti do posla, pa je Darsova ponudba nekoliko bolj prefinjen poskus diskreditacije. Poslali so mu ponudbo, ki jo je moral zavrniti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.