Nočemo zgolj mahati s kazalcem

Letos ste bili kuratorji uglednega Meltdown festivala, ki se je junija dogajal na londonskem Southbanku. V prejšnjih izdajah festivala so to počeli izrazito priznani akterji svetovne popularne glasbe, kot so David Bowie, Patti Smith, Elvis Costello, Scott Walker in drugi. Kako se počutite v tako ugledni družbi priznanih glasbenih kolegov?

Ali lahko rečemo, da izbor nastopajočih na Meltdown festivalu odraža vaš glasbeni okus, vaše vplive, vzornike?

Jedro zasedbe Massive Attack se je od samih začetkov precej spreminjalo. Še preden ste ustanovili skupino ste sodelovali z različnimi umetniki iz Wild Bunch sound systema. V kolikšni meri so se ta sodelovanja odražala na vašo glasbeno pot - še posebej po objavi albuma Mezzanine, ko je Mushroom zaradi nestrinjanja z nekoliko drugačnimi glasbenimi smernicami zapustil skupino?

Sodelovali ste z različnimi vokalisti in vokalistkami, ki so enakovredno soustvarjali vašo glasbo. Zakaj se ta sodelovanja nikoli niso ponovila tudi na naslednjih albumih, z izjemo Horace Andyja, ki ima že od začetka status pridruženega člana zasedbe?

In s katero izmed njih ste imeli najboljše izkušnje?

Hvala, na zdravje!

Singel Unfinished Simpathy ste izdali ravno v času, ko je izbruhnila zalivska vojna, zaradi česar ste takrat skrajšali ime v Massive. So za to dejanje obstajali kakšni posebni razlogi, pritisk založbe...

Tudi v današnjih časih ste precej angažirani v boju proti vojni v Iraku in krizi na Bližnjem vzhodu. Kakšni so cilji vašega angažmaja?

Kaj si pa mislite o vojni, ki je v devetdesetih letih divjala na področju nekdanje Jugoslavije?

Kakšen je danes vaš odnos do skovanke trip-hop, ki naj bi predstavljala vašo, kot tudi glasbo ostalih bristolskih izvajalcev? Kako gledate na Portishead, Trickyja, Ronija Sizea?

Verjetno je takšna mešanica glasbenih žanrov hrepenela po novem terminu, britanski glasbeni tisk je precej inovativen na tem področju...