31. 7. 2008 | Mladina 31 | Politika
Mirna Bosna je še daleč
Razočarani Paddy Ashdown napada Republiko srbsko
Bosna danes - Bazar v Kozaracu
© Borut Peterlin
Dan po aretaciji Radovana Karadžića v Beogradu je bil v Sarajevu Paddy Ashdown, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH, nekakšen guverner Združenih narodov in EU z velikimi pristojnostmi, ki je pred dnevi v britanskem časniku The Observer zapisal, da so se Karadžićeve sanje o razdeljeni BiH uresničile. Svojo kritiko je usmeril predvsem v delovanje premiera Republike srbske Milorada Dodika, ki je »zavrl reforme in vzpostavil paralelne institucije, pri tem pa izkoristil avtonomijo, ki mu jo zagotavlja Daytonski sporazum in spodkopal takšno BiH, kot je predvidena s tem sporazumom«. Dodiku očita, da s svojo politiko spodkopava enotno državo BiH in se upira ustavnim reformam, ki bi »omogočile funkcionalnost državnega odločanja«.
Ko Ashdown išče glavnega krivca za vse tegobe BiH v Republiki srbski in njenem premieru, ki je resnici na ljubo v nenehnem spopadanju z Ashdownovim naslednikom Slovakom Miroslavom Lajčkom, vendar na koncu najdeta tudi za najbolj sporna vprašanja kompromisne rešitve, se (ne)hote postavlja za zagovornika zlasti Bošnjakov, ki vidijo v daytonski entitetni organiziranosti glavnega krivca za sedanje tegobe države BiH. Nedvomno je zdajšnja državna tvorba, koncipirana v Daytonu, vse prej kot učinkovita. Celo za veliko bogatejše državne skupnosti bi bila predraga, tri ravni zakonodajne in izvršne oblasti na ravni Republike BiH, na ravni obeh entitet in nato še na ravni dvajsetih kantonov pa naravnost pravo »razkošje«, ki omogoča sprejemanje tudi povsem nasprotnih rešitev, ki jih mora nato usklajevati visoki predstavnik mednarodne skupnosti. Bosna je zagotovo država z največ ministri in edina država brez enotnega obrambnega in varnostnega sistema.
Toda hkrati je treba priznati, da so se v Republiki srbski resno lotili urejanja gospodarskih vprašanj, liberalizirali so gospodarstvo in ustvarili spodbudno okolje za tuje investicije, kar še zdaleč ne velja za Federacijo BiH. Medtem ko Republika srbska beleži pomemben proračunski presežek, je Federacija BiH vseskozi na robu bankrota, z velikim tveganjem za tuje investitorje in povrh vsega še z neurejenimi odnosi med Bošnjaki in Hrvati. Hrvati, ki so številčno najmanjša nacionalna skupnost v BiH, si že od vsega začetka prizadevajo ustanoviti svojo entiteto, vendar jim Daytonski sporazum, ki ga je v njihovem imenu podpisal nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tudjman, tega ne onemogoča, čeprav jih potiho, zaradi svojih interesov, podpira tudi vodstvo Republike srbske.
Seveda je vprašanje, kakšen preustroj mora doživeti država BiH, da bi postala funkcionalna, če bi se hkrati vsi držali le določb Daytonskega sporazuma. Ta je namreč po mnenju Kasima Trnke, sodnika ustavnega sodišča FBiH, ki je bil v Daytonu pravni svetovalec Alije Izetbegovića, omogočil konec vojne in ohranil kontinuiteto BiH, vzrokov za težavno življenje vseh v državi pa ni odpravil. Vsi se počutijo ogroženi in še zmeraj seštevajo žrtve minule morije na bosansko-hercegovskih tleh. Medtem ko Bošnjak Haris Silajdžič, vodja Stranke za BiH in sedanji predsednik predsedstva BiH, nenehno problematizira obstoj Republike Srbske, mu Srbi v Banjaluki z Dodikom na čelu odgovarjajo, da je ne dajo.
Sama razdeljenost BiH na entitete verjetno ne more biti poglavitni razlog sedanjih bosansko-hercegovskih težav in občutka brezizhodnosti. Približevanje EU in uveljavljanje evropskih standardov na vseh področjih življenja in dela v BiH so za zdaj lahko edino zagotovilo, da se bodo razmere spremenile na bolje. Entitete same po sebi pa bodo lahko vse manj ovira normalnega življenja in odločanja v BiH, kajti, kot pravi Ian Bancroft, kolumnist britanskega časnika The Guardian, se je »tudi iz evropskih izkušenj mogoče naučiti, da ni vedno najboljši centraliziran način odločanja«. To pa bodo morali spoznati predvsem zagovorniki enotne BIH s Silajdžičem na čelu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.