31. 7. 2008 | Mladina 31 | Ekonomija
Mladi želijo delati doma ...
... delodajalci pa jim ponujajo začasna dela
Zavod za zaposlovanje, zbirališče mladih?
© Borut Peterlin
Večina mladih Slovencev si v prihodnje želi delati doma, je pokazala anketa, ki jo je naročila Bank Austria. Da imajo raje domače delodajalce kot mednarodne družbe, je odgovorilo 48 odstotkov vprašanih iz Slovenije. Le 15 odstotkov se je odločilo za tujega delodajalca v Sloveniji, čeprav 69 odstotkov mladih odobrava, da v Slovenijo prihaja vse več tujih podjetij. Le 7 odstotkov vprašanih mladih iz Slovenije meni, da bi bilo zanje najbolje, če bi se v prihodnjih treh letih zaposlili v tujini. En sam odstotek mladih si želi za daljši čas oditi v tujino, dva odstotka vprašanih, ki so zaključili šolanje v tujini, pa si nameravata tam poiskati tudi zaposlitev. Za ustanovitev lastnega podjetja bi se odločilo 10 odstotkov vprašanih.
Domači delodajalci pripravljenost mladih, da bi delali zanje, očitno zelo malo cenijo. Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) je namreč na nedavni konferenci za novinarje opozorila, da mlade obravnavajo kot tržno blago. »Mladi so dandanes tako v Sloveniji kot tudi drugod ujeti v izjemno občutljivo ravnotežje med socialno varnostjo in ekonomsko učinkovitostjo trga delovne sile. V tem trenutku je tehtnica na strani ekonomske učinkovitosti,« razlagajo na ZSSS.
Zaključki raziskave Eurofund so za Slovenijo zelo jasni, saj je kar 62 odstotkov vprašanih odgovorilo, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. To je dvakrat več od evropskega povprečja. Slovenski statistični urad pa je objavil podatek, da je približno 40 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev izjavilo, da so na delovnem mestu izpostavljeni psihičnim pritiskom, 80 odstotkov pa jih je preobremenjenih z delom, z visokimi zahtevami in s časovno stisko. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je v Sloveniji samo v zadnjih dveh letih število nadur povečalo za nekaj več kot četrtino. Upoštevane so najbrž le nadure, ki so uradno priznane, tiste, ki jih delodajalci ne plačajo in jih zaposleni ne morejo koristiti, pa ne. Podatki sindikata, statističnega urada in zavoda za zaposlovanje veljajo za domače in tuje delodajalce v Sloveniji.
V ZSSS opozarjajo na pasti danskega modela prožne varnosti (flexicurity), ki je sestavljen iz visoke fleksibilnosti trga dela, visoke varnosti dohodka tudi v času brezposelnosti in obsežnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V Sloveniji ta model pušča na vseh koncih, ugotavlja sindikat. Delodajalci po njegovih podatkih prožnost trga dela večinoma preizkušajo prav na mladih, saj je Slovenija po deležu začasnih zaposlitev v evropskem merilu na četrtem mestu, pred njo so samo Španija, Poljska in Portugalska. »Po razširjenosti začasnih zaposlitev med mladimi se je Slovenija v drugem četrtletju 2007 uvrstila na prvo mesto med državami EU,« ugotavlja sindikat. Začasno zaposlitev ima namreč kar 66,5 odstotka delovno aktivnih mladih, razmere pa se ne izboljšujejo, saj je bilo maja po podatkih zavoda za zaposlovanje med razpisanimi prostimi delovnimi mesti kar 74,4 odstotka zaposlitev za določen čas. »Kakor kaže, bodo prihajajoče generacije mladih obsojene na vrtiljak menjavanja začasnih zaposlitev - pri čemer pa bodo ironično tvegali, da se jih bo prijela nalepka ´nezanesljivi´,« svari ZSSS.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.