31. 7. 2008 | Mladina 31
Izjema ali stalna praksa?
Obveščanje volivcev v tujini je postalo redni del predvolilnih dejavnosti šele v času sedanje vlade
Obisk slovenskih državnih uradnikov v Avstraliji
© Arhiv Mladine
Pred časom smo zapisali, da vlada v predvolilne namene k slovenskim izseljenskim skupnostim po vsem svetu pošilja skupine državnih uradnikov, ki izseljencem ponujajo državljanstvo in jih spodbujajo k udeležbi na jesenskih volitvah. Desnica v tujini premočno zmaguje, vsak dodaten glas pa bi septembra lahko odločil o zmagovalcu. Takrat so iz vladnih ustanov poslali demanti »Potovanja v tujino so redni del dejavnosti in ne izjema pred volitvami!«.
Zato smo se obrnili na Urad Vlade za komuniciranje (UVK) in zaprosili za točne podatke o takšnih potovanjih v tujino. Po zagotovilih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je za UVK pripravil odgovore, se »informativni obiski izvajajo vsako leto, tako v zamejstvu kot tudi po svetu«. Vendar pa, kot priznavajo sami, se obiski izseljencev v tej obliki in s tem namenom opravljajo na podlagi zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki ga je sprejela sedanja vlada, in to šele pred slabima dvema letoma. Izseljence so začeli obiskovati šele tik pred lanskimi predsedniškimi volitvami. A odtlej niso več odnehali, v dobrega pol leta so »strokovno usposobljeni javni uslužbenci« ponujali državljanstvo in spodbujali k udeležbi na volitvah v vseh izseljenskih središčih v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, Urugvaju, Hrvaški, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Franciji, Nemčiji in Srbiji. V uradu sicer zagotavljajo, da se obiski opravljajo zgolj za pomoč Slovencem po svetu, bližnje jesenske volitve pa naj pri njihovem načrtovanju ne bi igrale nobene vloge ...
Vendar se vsi s takšnim mnenjem ne strinjajo. Izseljenec, ki je sicer dejaven v enem izmed izseljenskih društev, trdi, da jih je v času od osamosvojitve morda dvakrat ali trikrat obiskala komisija za Slovence po svetu, vendar se to ni nikoli zgodilo pred volitvami, pač pa po njih. Načina, kakršnega je ubrala sedanja vlada, se sam ne spominja. Poskusi spodbujanja k udeležbi na volitvah in k prevzemu slovenskega državljanstva torej niso stalna praksa ali redni del dejavnosti pred vsakimi volitvami, pač pa del nove politike, ki jo je ubrala desnica.
Pred dnevi je iz Državne volilne komisije prišla novica, da bo posebni volilni imenik, v katerega so vpisani izseljenci, za letošnje volitve štel 57.750 volivcev, le 12.196 volivcem (živečim zunaj Evrope) pa bodo poslane sporne prazne glasovnice. Vsi pritiski, skupaj z dvema sicer neuspelima zahtevama po presoji ustavnosti, le niso bili zaman, saj je bil še do pred kratkim posebni volilni imenik precej obsežnejši, prazne glasovnice, ki bi lahko vplivale na regularnost volitev, pa so dobivali vsi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.